Golgijevo telo je celična organela, ki je del celičnega endomembranskega sistema, ki ga najdemo v evkariontskih celicah. Imenuje se tudi Golgijev aparat ali Golgijev kompleks. Funkcija Golgijevega telesa vključuje razvrščanje in predelavo beljakovin. Potem ko so beljakovine sestavljene v grobem endoplazmatskem retikulumu, potujejo v Golgijevo telo za obdelavo in distribucijo po celici ali na zunajcelični cilj.
Čeprav je strukturo odkril Camillo Golgi v poznem 19. stoletju, je bila funkcija te organele neznana vse do pozneje v 20. stoletju, ko so postali na voljo bolj izpopolnjeni mikroskopi. Opazili so ga tako v živalskih kot rastlinskih celicah, ki so bile preučevane. Golgijevo telo je v primerjavi z drugimi organeli razmeroma veliko, zato je bilo jasno vidno, tudi z mikroskopi z manjšo povečavo, ki so bili uporabljeni v času odkritja.
Kup membransko zaprtih diskov, imenovanih cisterne, sestavlja Golgijevo telo. Beljakovine lahko potujejo skozi te cisterne, ko se predelajo. V vsakem skladu so štiri regije, ki se začnejo s cis-Golgijem in končajo s trans-Golgijem, vmes pa sta medialni-Golgi in endo-Golgi. Vsaka vsebuje različne encime. Beljakovine, ki nastanejo v endoplazmatskem retikulumu, potujejo v mehurčke, ki se lahko zlijejo s cisternami.
Ko so v Golgijevem telesu, proteini potujejo iz regije v regijo in jih lahko spremenijo encimi v vsaki regiji. Sčasoma beljakovina doseže trans-Golgi, kjer se razvrsti in zapakira za distribucijo. Te beljakovine lahko ostanejo v celici, ki jih je proizvedla, ali pa se z eksocitozo izločijo iz celice, da se uporabijo drugje v organizmu. Golgijevi mehurčki se sprostijo iz aparata za transport končnih beljakovin do končnih ciljev.
Druga naloga Golgijevega telesa je pomoč pri porazdelitvi lipidov. Medtem ko grobi endoplazmatski retikulum sestavlja beljakovine za modifikacijo, gladek endoplazmatski retikulum ustvarja lipide in jih prenaša na Golgijevo telo. Golgijevo telo redko spreminja te lipide, vendar olajša njihovo dostavo.
Golgijevo telo naj bi tudi ustvarilo lizosome, ki so membrano vezane vrečke, ki vsebujejo prebavne encime, ki jih najdemo v živalskih celicah. Ti encimi se uporabljajo za razgradnjo odpadkov ali nedelujočih organelov. Prav tako lahko pomagajo imunskemu sistemu tako, da zajamejo bakterije ali viruse.
Pred kratkim je bila odkrita še ena funkcija Golgijevega telesa. Pokazalo se je, da beljakovina, imenovana Golgijev anti-apoptotični protein, preprečuje, da bi se celica podvrgla apoptozi pred časom. Apoptoza je programirana celična smrt, ki lahko, če se sproži zgodaj, povzroči resne zdravstvene težave. Golgijevo telo preprečuje, da bi se celice brez razloga prebavile.