Ekonomija vetrne energije se zmerno razlikuje od trga, kot je evropski in ameriški, vendar obstajajo skupni trendi po vsem svetu, ki nakazujejo, da je to ena najboljših naložb v energetski areni. V primerjavi z drugimi tradicionalnimi viri energije, kot so elektrarne na zemeljski plin, je vetrna energija najbolj konkurenčna od alternativnih virov energije. Tudi ekonomičnost vetrne energije se je v zadnjih nekaj desetletjih vztrajno izboljševala, saj se je izboljšala sama tehnologija in zmanjšali stroški financiranja. Trajnostna oskrba z energijo iz vetra postaja tako pomembna, zlasti v sektorju ZDA, da se ocenjuje, da bo od leta 2002 vetrna energija postala najcenejša oblika proizvodnje energije, ki je na voljo v Ameriki.
Od leta 2009 je ekonomika vetrne energije znižala stroške na svetovni ravni na povprečno 11 do 13 centov v ameriških dolarjih (USD) na kilovatno uro za proizvodnjo energije. To je za 80 % nižji strošek v primerjavi s stroški vetrne energije v zadnjih 20 letih in je od leta 2009 konkurenčen s stroški uporabe zemeljskega plina za elektrarne. Cene zemeljskega plina prav tako močno nihajo zaradi gospodarskih razmer, saj se je njegova raven stroškov v devetdesetih letih do leta 1990 potrojila in narasla na sedemkrat višjo raven kot v devetdesetih letih v letu 2009. Znižajo se tudi stroški vetrne energije. 1990 % vsakič, ko se zmogljivost proizvodnje energije iz vetrnih turbin po vsem svetu podvoji zaradi ekonomije obsega pri proizvodnji potrebne opreme. To je privedlo do tega, da je veter kot oskrba z energijo od leta 2003 stala le 15 % tistega, kar je storil v osemdesetih letih.
Čeprav se energetska ekonomika vetrne energije še naprej izboljšuje, je še vedno treba premagati mejnike. Od leta 2009 so elektrarne na premog v povprečju proizvajale električno energijo po ceni 6 centov na kilovatno uro v ameriških dolarjih (USD). To je še vedno manj kot polovica stroškov vetrne energije, hkrati pa premog predstavlja 51 % vse proizvodnje energije v ZDA, medtem ko se vetrna energija približuje ravni, da lahko oskrbi 2 % ZDA povpraševanje po energiji. Vendar pa je rast vetrne energije tako dramatična, da ameriško ministrstvo za energijo (DOE) ocenjuje, da bo do leta 2030 zagotovila 20 % potreb po energiji ZDA. Leta 2010 so ZDA presegle Nemčijo kot vodilno državo na svetu po količini energije, proizvedene iz vetrnih virov.
V evropskem sektorju je ekonomičnost vetrne energije prav tako ugodna. Letna stopnja rasti proizvodnje energije iz vetra za 25 % na leto od leta 1992 še naprej znižuje stroške opreme. Ocena Združenega kraljestva je pokazala, da so največji stroški pri postavitvi vetrne elektrarne sami turbine v višini 64 % skupnih stroškov ter gradbeni inženiring in električna infrastruktura pri 21 % skupnih stroškov za njihovo priključitev na električno omrežje. To je pomembno, ker ko je plačana večina stroškov za vzpostavitev vetrne energije, ki so predvsem vnaprejšnji stroški, so stroški vzdrževanja sistema zelo majhni. Za primerjavo, elektrarna na fosilna goriva, kot je tista, ki uporablja zemeljski plin, ima vgrajenih 40 % do 70 % letnih trajnih stroškov samo za plačilo oskrbe z gorivom.
Največje pomanjkljivosti vetrne energije so tiste, ki so skupne vsakemu novemu viru energije: vzpostavitev povpraševanja in zmanjšanje stroškov s povečanjem obsega proizvodnje. Evropske ocene za stroške ene turbine od leta 2007 so znašale 1,230,000 funtov vsaka. Večina tega je samo stroški tehnologije in namestitve, 76 % za samo turbino, 9 % za priključitev na električno omrežje in 7 % za temelje, na katerih je zgrajena turbina.
Naložbeni stroški neposredno vplivajo na ekonomiko vetrne energije in se razlikujejo od države do države v Evropi. Stroški namestitve so bili najnižji na Danskem, nekoliko višji v Grčiji in na Nizozemskem ter skoraj za tretjino dražji v Združenem kraljestvu, Nemčiji in Španiji. Velik del te razlike je posledica stroškov, ki se zaračunavajo ponudnikom vetrnih storitev za izgradnjo temeljev turbin in povezavo tehnologije z električnim omrežjem. Ti stroški naraščajo od leta 1998, medtem ko se stroški same tehnologije vetrnih turbin zmanjšujejo. Takšni institucionalni stroški so neposredna posledica energetske politike, kjer so na Danskem znašali 16 % vseh, na Portugalskem 24 %, Nemčiji in Italiji 21 %, v drugih evropskih državah pa celo 32 % skupnih stroškov za ustanovitev. sisteme od leta 2011.
SmartAsset.