“Anatomija mišic” se nanaša na preučevanje strukture mišic in mišičnih sistemov. Takšno preučevanje spada v široko okrilje človeške anatomije in se pogosto izvaja v povezavi s študijem fiziologije mišic. Resnično poznavanje anatomije mišic zahteva sposobnost ne le poimenovanja vsake mišice, temveč tudi prepoznavanje točke izvora, poteka in točke vstavljanja vsake mišice.
Mišična anatomija je pogosto izhodišče za osnovno razumevanje delovanja telesa in kako delovanje različnih mišic vpliva na različne telesne funkcije. Mišična anatomija igra pomembno vlogo v številnih znanstvenih disciplinah. Medicina in kineziologija se na primer močno zanašata na razumevanje mišic in mišičnih sistemov.
Vse mišice imajo izvorno točko, potek in točko vstavljanja. Izhodiščna točka je točka povezave s skeletnim sistemom, kjer je najmanj gibanja. Potek mišice je pot, ki jo pelje mišica od točke nastanka do točke vstavitve s skeletnim sistemom. Točka vstavitve je povezovalna točka, kjer pride do gibanja mišice in posledično premikanja skeletnega sistema.
Mišice so del mišično-skeletnega sistema, ki ga sestavljajo okostje in mišice. Mišično-skeletni sistem daje človeku sposobnost gibanja. Okostje deluje kot trden, premičen okvir, ki podpira telo, medtem ko mišice zagotavljajo vlečno silo za gibanje. Strokovnjaki se ne strinjajo glede natančnega števila mišic v telesu, vendar je splošno sprejeto, da telo vsebuje več kot 640 mišic.
Kategorije mišic, kot so gladke, progaste in srčne, so pogosto vključene v študij anatomije mišic. Progaste mišice, imenovane tudi prostovoljne ali skeletne mišice, se uporabljajo pri prostovoljnih telesnih gibih. Gladke mišice, imenovane tudi nehotene visceralne mišice, se uporabljajo pri neprostovoljnih gibih, kot je prebava. Srčne mišice služijo srcu in so glavna sila, ki črpa kri po telesu.
Z anatomijo mišic je tesno povezana fiziologija mišic, ki se nanaša na funkcije mišic. Dihanje, prebava in gibanje so vse telesne funkcije, ki vključujejo delovanje mišic. V mišični fiziologiji so mišice kategorizirane kot agonisti, antagonisti ali sinergisti. Agonisti so mišice, ki premikajo strukturo. Antagonisti so mišice, ki nasprotujejo gibanju strukture. Sinergisti so mišice, ki stabilizirajo strukture.