Kakšen je vpliv recesije na državo?

Obstaja veliko načinov za oceno vpliva recesije na državo. Nekateri trdijo, da je vpliv verjetno manjši, ker je recesija krajša od depresije. Ta trditev je sporna in nekateri menijo, da je recesija, ki je običajno opredeljena kot padec bruto domačega proizvoda za največ 10 % v vsaj dveh zaporednih četrtletjih leta in manj dramatična kot okoliščine depresije, ima še vedno dolgotrajne učinke. Okrevanje iz recesije ne pomeni, da si opomorejo vsa podjetja, vlade ali posamezniki, včasih pa posegi, ki spodbujajo okrevanje, vodijo do nezaželenih posledic.

Neposredni vpliv recesije se čuti na več ravneh. Lahko vpliva na povprečno porabo in/ali luksuzno porabo ter lahko dvigne ali zniža cene stanovanj. Plače delavcev se običajno znižajo, nekatera delovna mesta pa so trajno izgubljena. Ekonomisti so opazili, da lahko kljub okrevanju države nekatera področja porabe ostanejo nestabilna, na trgu pa je nestabilnost z nenadnimi skoki ali padci vrednosti delnic in drugih naložb.

Vlade pogosto neposredno sodelujejo pri zmanjševanju vpliva recesije na državo. Lahko se zadolžijo, da bi okrepili trge ali ponudili več pomoči prizadetim ljudem ali podjetjem. To zadolževanje lahko pomeni prihodnje zmanjšanje ključnih programov ali pa nekaj, kar potem postane odgovornost davkoplačevalcev. Zadolževanje ima sčasoma stroške za državo, vlado in njene ljudi.

Ta zadnji primer je nekaj, kar imenujemo »brazgotinjenje«, in strokovnjaki se vse bolj zavedajo, da je to skupaj s stroški, ki jih je treba na koncu plačati, včasih daleč v prihodnosti, pomemben vpliv recesije. Nekateri finančni strokovnjaki so razpravljali o dolgoročnem vplivu recesije na izobraževanje, od predšolske do univerzitetne ravni, kjer prisilni rezi zmanjšujejo izobraževalne možnosti za druge, za vse življenje. Te lahko pridejo v obliki zmanjšanj, ki jih morajo šole narediti, ali zmanjšanja dostopa do programov, vendar se zgodi tudi zato, ker posamezniki z manj denarja ne morejo v enaki meri vlagati v izobraževanje svojih otrok.

Samo na primeru izobraževanja je enostavno videti, kako lahko recesija dolgotrajno vpliva na državo. Manj možnosti za izobraževanje pomeni manj možnosti za prehod na poklicna področja, ki so dobro plačana, kar pomeni, da nekateri ljudje ostanejo do konca življenja v nižjem srednjem razredu. To lahko nato obremeni državo z večjim povpraševanjem po socialnih storitvah, kar lahko povzroči, da se bo država morala dodatno zadolževati ali se odloči, da ignorira potrebe preseka družbe, kar poslabša problem. Tak primer kaže na to, da lahko učinek traja veliko dlje od trenutne recesije in postane večgeneracijski po obsegu.

Kratkoročno so vpliv recesije na državo običajno spremembe cen blaga in storitev, ki se lahko dvignejo ali znižajo. Manj delovnih mest je še en pogost element. Posledica je stabilnost trga, podjetja, ki držijo denar, namesto da bi ga vlagala, in večina ljudi in panog, ki imajo manj za porabo. Čeprav se te značilnosti lahko sčasoma izboljšajo, lahko dolgoročno državo prizadenejo njeni propadi. Za nekatere se življenja in priložnosti dramatično spremenijo in celo politični in gospodarski poudarki se premaknejo, da se prilagodijo novi dinamiki.

SmartAsset.