Globalno segrevanje je izraz, ki se uporablja za opis splošnega dviga temperature po vsem planetu. Od sredine 20. stoletja nekateri znanstveniki vztrajajo, da je človeška dejavnost povzročila nenaravne atmosferske spremembe, ki bodo povzročile nevaren trend globalnega segrevanja. Vpliv ozaveščenosti o globalnem segrevanju je pripeljal do množične javne razprave o spreminjanju človeškega vedenja, da bi upočasnili ali ustavili trend segrevanja planeta. Vendar pa velik del dejanskega vpliva globalnega segrevanja še ni viden, čeprav nekateri učinki postajajo jasni že na zori 21. stoletja.
Obstaja veliko napovedi, kako bo globalno segrevanje vplivalo na planet, odvisno od tega, kako močno se dvignejo temperature po vsem svetu. Po najhujših napovedih lahko povišanje temperature povzroči veliko izgubo habitata in povzroči izumrtje vrst, porast obsežnih nenaseljenih savan po zmernem svetu, nevarne vremenske spremembe, ki bi lahko privedle do izgube vseh večjih obalnih mest in celo možnosti da ljudje ne bi mogli več preživeti na planetu.
V začetku 21. stoletja se nekatere od teh napovedi že uresničujejo. Povečano taljenje ledenikov je povzročilo hudo izgubo habitata za mnoga arktična bitja, kar ogroža preživetje arktičnih volkov, polarnih medvedov, rib in morskih sesalcev. Nekateri znanstveniki verjamejo, da je trend zgodnje pomladi in poznih zim vplival na selitvene vzorce ptic, kar je povzročilo resno izgubo populacije pri nekaterih vrstah. V Afriki so nekatera sezonska jezera, ki jih uporabljajo ljudje in selitvene živali, zaradi splošnih toplejših temperatur že popolnoma izginila, kar ogroža populacije, ki se od njih zanašajo za pitno vodo.
Kljub temu mnogi menijo, da je treba še videti posledice globalnega segrevanja. Z nekaj izjemami večina težav s podnebnimi spremembami še ne vpliva neposredno na večino ljudi na planetu. Nekateri strokovnjaki menijo, da se bo to do 22. stoletja dramatično spremenilo, saj lahko naraščajoče temperature morja in posledično vremenski vzorci povzročijo opustitev nekaterih mest, prej rodovitna zemljišča pa lahko postanejo neuporabna zaradi višjih temperatur, ki iz zemlje spečejo potrebna hranila. Človeška lakota in izguba habitata se pogosto štejeta za možne posledice globalnega segrevanja v bližnji prihodnosti.
Ni znano, ali se lahko trend segrevanja planeta obrne ali upočasni s človeškim delovanjem, vendar je strah pred vplivom globalnega segrevanja povzročil poskus s strani človeške vrste, da bi preprečila nadaljnjo škodo. V 21. stoletju številne države poskušajo preiti na trajnostne prakse, ki ne bodo povečale emisij, povezanih s segrevanjem. Hibridni avtomobili, povečana uporaba alternativne energije, celo programi recikliranja so vsi poskusi preprečiti, da bi vpliv globalnega segrevanja dosegel uničujoče ravni. Nekateri celo menijo, da je velik vpliv globalnega segrevanja pozitiven; s silitvijo ljudi, da si ponovno predstavljajo družbo kot obnovljivo in trajnostno, se lahko prihodnost planeta močno izboljša.