Kapitalski trgi zagotavljajo prizorišče za subjekte in posameznike, da iščejo financiranje pri posojilodajalcih in vlagateljih. V obdobjih recesije postane pomen kapitalskih trgov bolj očiten, ker banke in finančna podjetja običajno omejujejo posojila, kar pomeni, da se tisti, ki iščejo financiranje, še bolj zanašajo na te trge. Kapitalski trgi so na voljo v številnih različicah, vključno z borzami in drugimi podobnimi prizorišči, kjer posredniki poskušajo povezati vlagatelje s tistimi, ki potrebujejo finančna sredstva.
V mnogih državah vladni subjekti financirajo javne šole, zdravstvene programe, nacionalno obrambo in številne druge operacije in projekte. Vlade plačujejo te programe in storitve z davčnimi prihodki in namesto da bi drastično zvišale davke, da bi pokrile vnaprejšnje stroške takšnih projektov, si vlade običajno izposodijo denar na kapitalskih trgih in nato te dolgove odplačajo z davčnimi prihodki, ki se zbirajo v mnogih letih. . To pomeni, da davčne ravni ostajajo razmeroma nizke, a vladni programi ohranjajo financiranje. Pomen kapitalskih trgov postane očiten, ko bonitetna ocena vlade pade in vlagatelji zavrnejo nakup državnih obveznic. Zaradi pomanjkanja sredstev s trgov morajo vlade zvišati davke, kar lahko močno vpliva na gospodarstvo države ali regije.
Tradicionalno so morali podjetniki pri zagonu novih poslovnih podvigov bodisi pridobiti posojila pri bankah bodisi z lastnim denarjem kriti stroške. Ljudje s slabo kreditno sposobnostjo in tisti, ki jim primanjkuje denarnih sredstev, zato zaradi pomanjkanja sredstev niso mogli ustanoviti lastnega podjetja. Zato je pomen kapitalskih trgov takoj očiten lastnikom podjetij, ki lahko financirajo širitev podjetja z denarjem, zbranim s prodajo delnic in obveznic podjetij. Vlagatelji imajo koristi od kapitalskih trgov, saj so donosi na obveznice in priložnosti za rast delniških naložb veliko večji kot pri tradicionalnih bančnih produktih, kot so potrdila o vlogi, čeprav je ta prednost povezana z visoko stopnjo glavnega tveganja.
Stanovanjski trg je ključna sestavina celotnega gospodarstva in v mnogih državah so se morali lastniki stanovanj običajno zanašati na bančna posojila za financiranje nakupa novih domov. Tako kot pri podjetnikih tudi bodoči lastniki stanovanj s slabo kreditno sposobnostjo ali skromnim premoženjem pogosto niso mogli izpolniti pogojev za hipotekarne kredite, kar je pomenilo, da so lahko bogati posamezniki lažje kupili nepremičnino kot družine z nizkimi dohodki. V sodobnem času številne investicijske družbe kupujejo posojila od bank in posojilodajalcev ter ta posojila pretvarjajo v hipotekarne vrednostne papirje, ki se prodajajo vlagateljem na kapitalskih trgih. Pomen kapitalskih trgov za stanovanjsko industrijo je najbolj očiten, ko banke v obdobjih recesije zaostrijo zavarovalne standarde. Ko se to zgodi, lahko bodoči kupci stanovanj pridobijo posojila od investicijskih podjetij, ki listinijo hipoteke; ta podjetja omogočajo, da stanovanjski trg ostane aktiven.