V skladu z ustavo so sodniki vrhovnega sodišča ZDA dosmrtno imenovani na sodišče. Sodišče sestavljajo vrhovni sodnik ZDA in osem sodnikov pridruženih sodnikov. Glavni sodnik je najvišji pravosodni uradnik v zvezni vladi in deluje kot sodnik v predsedniških obtožbah. V zadnjih letih so se pojavljali pozivi k spremembi doživljenjskega imenovanja na Sodišču v določeno obdobje let.
Člen III, razdelek 1 ustave ZDA daje sodno oblast ZDA enemu vrhovnemu sodišču in vsem nižjim zveznim sodiščem, ki jih ustanovi kongres. Sodniki tako vrhovnih kot nižjih sodišč opravljajo svoje funkcije »zaradi dobrega vedenja«. Mandat sodnikov vrhovnega sodišča preneha šele s smrtjo, odstopom, upokojitvijo ali obtožbo. Prisotne sodnike imenuje predsednik in jih potrdi z “nasvetom in soglasjem” senata ZDA.
Odločitve vrhovnega sodišča so končni zakon dežele. Odločitve sodišča lahko vplivajo tudi na pristojnosti drugih vej zvezne vlade in vlad držav. Doživljenjska doba sodnikov vrhovnega sodišča je bila namenjena zaščiti pred kakršnimi koli zunanjimi političnimi vplivi.
Številni pravni učenjaki in komentatorji so začeli pozivati k spremembi življenjske dobe sodnikov vrhovnega sodišča na določeno obdobje let. Trdijo, da je življenje v Ameriki v 18. stoletju pomenilo nekaj zelo drugega. Zaradi napredka v medicini in zdravstvenem varstvu sodniki služijo veliko dlje, kot bi pričakovali oblikovalci ustave. Obstajajo tudi demokratični in praktični premisleki v korist omejenih rokov.
Z dosmrtno dobo sodnikov vrhovnega sodišča vedno obstaja možnost, da bodo služili dlje, kot bi sicer lahko, da bi ohranili status quo v pristopih k zelo obremenjenim politično-pravnim vprašanjem, kot je na primer splav. Trdi se tudi, da doživljenjski mandat negativno vpliva na demokratični proces, saj zmanjšuje možnosti za nova predsedniška imenovanja. Ker so predsedniški mandati omejeni, lahko en predsednik na Sodišču opravi več imenovanj, drugi morda nima nobenih imenovanj.
Drugi zagovorniki določenih rokov za sodnike trdijo, da »med dobrim vedenjem« upoštevajo vprašanja, kot so fizična ali duševna slabost in druge posledice staranja. Vrhovno sodišče je pooblaščeno za urejanje obsega zadev in lahko preprosto sprejme manj primerov za odločanje. Obstaja tudi možnost, da člani sodišča intelektualno stagnirajo ali se ne odzivajo na politične in kulturne spremembe v državi.
Zagovorniki dosmrtnega mandata za sodnike vrhovnega sodišča trdijo, da je v ustavi prav zato, da sodnikom ni treba odločati o zadevah na podlagi političnih strasti ali pričakovanj dneva. Doživljenjski mandat daje Sodišču tudi možnost, da vidi in preuči temeljne spremembe, ki se dogajajo v družbi, ter ponovno premisli o preteklih odločitvah. Prav tako trdijo, da bi doživljenjsko delo zahtevalo nepotrebno ustavno spremembo. Določeni roki bi lahko ustvarili tudi možnost krajšega in krajšega mandata, kar bi zakonodajalcem omogočilo, da hitreje nadomestijo pravice za politične namene.