Kakšen je bil prvi inavguracijski nagovor Thomasa Jeffersona?

Washington, 4. marca 1801
Prijatelji in sodržavljani:

POZIVAN, da prevzamem naloge prvega izvršilnega urada naše države, izkoristim prisotnost tistega dela mojih sodržavljanov, ki se je tukaj zbral, da se zahvalim za uslugo, s katero so bili veseli da se iskreno zavedam, da je naloga nad mojimi talenti in da se k njej lotevam s tistimi tesnobnimi in groznimi slutnjami, ki jih tako upravičeno vzbujata veličina naboja in šibkost mojih moči. Nastajajoči narod, ki se razprostira po široki in plodoviti deželi, prepotuje vsa morja z bogato proizvodnjo svoje industrije, se ukvarja s trgovino z narodi, ki čutijo moč in pozabljajo prav, hitro napreduje v usode, ki so zunaj dosega smrtnega očesa – ko razmišljam te transcendentne predmete in vidim čast, srečo in upanje te ljubljene države, predane temu vprašanju, in okrilje tega dne, se izogibam premišljevanju in se ponižam pred razsežnostjo podviga. Resnično, če bi popolnoma obupal, če me ne bi prisotnost mnogih, ki jih vidim tukaj, spomnila, da bom v drugih visokih organih, ki jih zagotavlja naša ustava, našel vire modrosti, kreposti in gorečnosti, na katere se lahko zanesem v vseh težavah. Vam torej, gospodje, ki ste zadolženi za suverene funkcije zakonodaje, in tistim, ki so z vami povezani, s spodbudo pričakujem tiste smernice in podporo, ki nam lahko omogočita, da varno krmilimo plovilo, sredi katerega smo vsi vkrcani. nasprotujočih si elementov nemirnega sveta.

Med tekmovanjem mnenj, skozi katerega smo prešli, je animacija razprav in naporov včasih nosila vidik, ki bi neznancem, ki niso vajeni, da bi svobodno razmišljali ter govorili in pisali, kar mislijo, naložil; a o tem zdaj odloča glas naroda, oznanjen po pravilih ustave, se bodo seveda vsi uredili po volji zakona in se združili v skupnih prizadevanjih za skupno dobro. Tudi vsi bodo imeli v mislih to sveto načelo, da čeprav je volja večine v vseh primerih prevladati, mora biti volja po pravici razumna; da ima manjšina svoje enake pravice, ki jih mora enakopravno varovati, kršiti pa bi bilo zatiranje. Zatorej, sodržavljani, združimo se z enim srcem in enim umom. Vrnimo v družbeni odnos tisto harmonijo in naklonjenost, brez katerih sta svoboda in celo življenje samo žalostne stvari. In pomislimo, da smo s tem, ko smo iz naše dežele pregnali to versko vero v strpnost, pod katero je človeštvo tako dolgo krvavelo in trpelo, pridobili le malo, če se strinjamo s politično nestrpnostjo, ki je despotska, tako hudobna in sposobna grenkih in krvavih preganjanj. Med mucami in krči starodavnega sveta, med mučnimi krči razjarjenega človeka, ki je skozi kri in zakol iskal svojo davno izgubljeno svobodo, ni bilo čudovito, da je vznemirjenje valov doseglo celo to daljno in mirno obalo; da bi to morali eni bolj čutiti in se je bati, drugi pa manj ter bi morali deliti mnenja o varnostnih ukrepih. Toda vsaka razlika v mnenjih ni načelna razlika. Brate istega načela smo imenovali z različnimi imeni. Vsi smo republikanci, vsi smo federalisti. Če je med nami kdo, ki bi želel razpustiti to Unijo ali spremeniti njeno republiško obliko, naj nemoteno stojijo kot spomenik varnosti, s katero se lahko dopušča zmota mnenja, kjer je razumu prepuščeno svobodo, da se z njo bori. Resnično vem, da se nekateri pošteni ljudje bojijo, da republiška vlada ne more biti močna, da ta vlada ni dovolj močna; toda ali bi pošteni domoljub v polni plimi uspešnega eksperimenta opustil vlado, ki nas je doslej držala svobodne in trdne pri teoretičnem in vizionarskem strahu, da bi ta vlada, najboljše upanje sveta, morda želela energijo, da bi se ohranila? Verjamem, da ne. Verjamem, da je to, nasprotno, najmočnejša vlada na svetu. Verjamem, da je edini, kjer bi vsak človek na klic zakona priletel na standard zakona in bi se z vdori v javni red srečal kot svojo osebno skrb. Včasih se pravi, da človeku ni mogoče zaupati upravljanja samega sebe. Ali mu je torej mogoče zaupati vlado drugih? Ali pa smo našli angele v podobi kraljev, da bi mu vladali? Naj zgodovina odgovori na to vprašanje.

Zato pogumno in samozavestno sledimo lastnim zveznim in republikanskim načelom, naši navezanosti na sindikalno in predstavniško vlado. Prijazno ločeni z naravo in širokim oceanom od uničujočega opustošenja ene četrtine sveta; previsok, da bi prenašal degradacije drugih; imeti izbrano državo, v kateri je dovolj prostora za naše potomce do tisoče in tisoče generacije; pridobivanje ustreznega občutka o naši enaki pravici do uporabe lastnih sposobnosti, do pridobitev lastne industrije, do časti in zaupanja naših sodržavljanov, ki ne izhaja iz rojstva, temveč iz naših dejanj in njihovega občutka zanje; razsvetljeni z benigno religijo, ki se izpovedujejo, dejansko in izvajajo v različnih oblikah, vsi vcepljate poštenost, resnico, zmernost, hvaležnost in ljubezen do človeka; priznavanje in oboževanje prevladujoče Previdnosti, ki z vsemi svojimi razporeditvami dokazuje, da uživa v sreči človeka tukaj in v njegovi večji sreči v prihodnosti, e-z vsemi temi blagoslovi, kaj je še potrebno, da bi bili srečni in uspešni ljudje? Še nekaj, sodržavljani – modra in varčna vlada, ki bo ljudem preprečila, da bi drug drugega škodovali, jim bo sicer pustila svobodo, da sami urejajo svoja prizadevanja za industrijo in izboljšave, in ne bo vzela iz ust delavstva kruh, ki si ga je zaslužil. To je vsota dobre vlade in to je potrebno, da zapremo krog naših dobrot.

Ko boste vstopili, sodržavljani, pri opravljanju dolžnosti, ki zajemajo vse, kar vam je drago in dragoceno, je prav, da razumete, katera po mojem mnenju so bistvena načela naše vlade in posledično tista, ki bi morala oblikovati njeno upravo. Stisnil jih bom v najožji kompas, ki ga bodo nosili, pri čemer bom navedel splošno načelo, ne pa vseh njegovih omejitev. Enaka in natančna pravičnost za vse ljudi, ne glede na stanje ali prepričanje, versko ali politično; mir, trgovina in pošteno prijateljstvo z vsemi narodi, ki ne zapletajo zavezništva z nobenim; podpora državnih vlad v vseh njihovih pravicah, kot najpristojnejših uprav za naše domače skrbi in najzanesljivejšega branika proti protirepublikanskim težnjam; ohranitev splošne vlade v njeni vsej njeni ustavni moči, kot sidro našega miru doma in varnosti v tujini; ljubosumna skrb za volilno pravico ljudi – blag in varen popravek zlorab, ki jih poseka meč revolucije, kjer miroljubna pravna sredstva niso zagotovljena; absolutno pristajanje na odločitve večine, vitalno načelo republik, na katerega ni nobena pritožba, ampak na silo, vitalno načelo in neposredna matica despotizma; dobro disciplinirana milica, naša najboljša zaloga v miru in za prve trenutke vojne, dokler jih ne razbremenijo redni; prevlado civilne nad vojaško oblastjo; gospodarstvo v javnih stroških, da se delo lahko rahlo obremenjuje; pošteno plačilo naših dolgov in sveto ohranjanje javne vere; spodbujanje kmetijstva in trgovine kot njene služkinje; širjenje informacij in obtožbo vseh zlorab na ravni javnega razuma; svoboda vere; svoboda tiska in svoboda osebe pod zaščito habeas corpus ter sojenje s nepristransko izbranimi porotami. Ta načela tvorijo svetlo konstelacijo, ki je šla pred nami in je vodila naše korake skozi dobo revolucije in preoblikovanja. Modrost naših modrecev in kri naših junakov sta bila posvečena njihovemu doseganju. Biti morajo veroizpoved naše politične vere, besedilo državljanskega pouka, preizkusni kamen, s katerim lahko preizkušamo storitve tistih, ki jim zaupamo; in če bi se v trenutkih zmote ali strahu oddaljili od njih, pohitimo, da se vrnemo nazaj in se vrnemo na pot, ki edina vodi v mir, svobodo in varnost.

Popravljam torej, sodržavljani, na delovno mesto, ki ste mi ga dodelili. Z dovolj izkušnjami v podrejenih uradih, da sem videl težave tega največjega od vseh, sem se naučil pričakovati, da se bo le redko zgodilo nepopolnemu človeku, da se umakne s te postaje z ugledom in naklonjenostjo, ki ga pripeljeta do njega. . Brez pretencioznosti na to visoko zaupanje, ki ste ga izkazali našemu prvemu in največjemu revolucionarju, čigar izjemne zasluge so mu prinesle prvo mesto v ljubezni do svoje domovine in mu namenile najbolj pošteno stran v zvezku zveste zgodovine, prosim samo za toliko zaupanja kar bi lahko dalo trdnost in učinek pravnemu upravljanju vaših zadev. Pogosto se zmotim zaradi napake v presoji. Ko imam prav, me bodo tisti, katerih položaji ne bodo imeli pogleda na celotno ozemlje, pogosto mislili narobe. Prosim za vašo prizanesljivost za moje lastne napake, ki nikoli ne bodo namerne, in vašo podporo zoper napake drugih, ki lahko obsojajo tisto, česar ne bi, če bi jih videli v vseh delih. Odobravanje, ki ga predvideva vaša volilna pravica, mi je v veliko tolažbo za preteklost in moja prihodnja skrb bo, da ohranim dobro mnenje tistih, ki so ga dali vnaprej, da se sprijaznim z drugimi tako, da jim naredim vse dobro v mojem moč in biti ključnega pomena za srečo in svobodo vseh.

Zanašajoč se torej na pokroviteljstvo vaše dobre volje, s poslušnostjo napredujem k delu, ki sem se ga pripravljen umakniti, kadar koli postanete razumni, koliko boljšo izbiro je v vaši moči. In naj ta Neskončna Moč, ki vlada usodi vesolja, vodi naše svete k najboljšemu in jim da ugodno vprašanje za vaš mir in blaginjo.