Gigabit je merska enota, ki se uporablja v računalnikih in je enaka eni milijardi bitov podatkov. Bit je najmanjša enota podatkov. Za oblikovanje ali shranjevanje enega samega znaka besedila je potrebnih osem bitov. Te 8-bitne enote so znane kot bajti. Zato je razlika med gigabitom in gigabajtom ta, da je slednji 8x večji oziroma osem milijard bitov.
Kapaciteta pomnilnika je običajno navedena v bajtih in ne v bitih. Verjetno ne boste slišali, da bi nekdo opisal 200-gigabajtni pogon kot 1,600 gigabitov. Namesto tega se bitovi običajno uporabljajo za opis hitrosti prenosa podatkov (DTR) ali kako hitro se deli informacij lahko premikajo med napravami, kot so modemi, vrata Firewire ali USB (Universal Serial Bus).
Dve vrsti numeričnih sistemov, ki se uporabljajo v računalnikih, sta decimalni sistem in binarni sistem. Decimalni sistem šteje kilogram kot 1000, medtem ko binarni sistem šteje kilogram kot 1024. To je zato, ker potrebuje dodatnih 24 bitov podatkov za shranjevanje 1000 bitov informacij na trdi disk ali standardno napravo za shranjevanje. Zaradi preprostosti in pri sklicevanju na hitrost prenosa podatkov je bolj tipična oznaka decimalni sistem, kot sledi:
1000 bitov = 1 kilobit
1000 kilobitov = 1 megabit
1000 megabitov = 1 gigabit
1000 bajtov = 1 kilobajt
1000 kilobajtov = 1 megabajt
1000 megabajtov = 1 gigabajt
Poleg tega binarni sistem, ki namesto tega uporablja 1024 bitov, uporablja tudi drugačno terminologijo. Kilobit postane kibibit; megabit, mebabit; in gigabit, gibibit.
Če se vrnemo k našim bolj znanim decimalnim oznakam, lahko okrajšave pogosto povzročijo zmedo. Ponudnik interneta lahko na primer oglašuje hitrosti 1500 kbps, potencialni kupec pa lahko domneva, da se okrajšava nanaša na kilobajte. Običajno se meritve v bajtih uporabljajo z veliko začetnico, na primer »kBps« ali »KBps«. Če so vse okrajšane črke majhne, se mora sklicevati na bite. Vendar pa so lahko kilobit, megabit in gigabit okrajšani tudi kot Kbit, Mbit in Gbit.
Gigabit se pri hitrostih prenosa podatkov ne uporablja pogosto, saj večina naprav potiska informacije s počasnejšimi kilobajtnimi in megabajtnimi hitrostmi. Pomembna izjema je optični kabel. V sporočilu za javnost Verizona z dne 19. novembra 2007 je podjetje objavilo, da uspešno prenaša video oddajanje po optičnem kablu z neverjetnimi 100 gigabiti na sekundo (gbps). Za primerjavo, najhitrejša omrežja Ethernet imajo največjo prepustnost 100 megabitov na sekundo (mbps). Od zime 2007 Verizon namesti optično storitev (FiOS) po ZDA za zagotavljanje televizijskih, digitalnih telefonskih in internetnih storitev.
Z napredkom tehnologije in naraščanjem hitrosti prenosa podatkov se bo povprečen uporabnik računalnika nedvomno seznanil z gigabitom. Do takrat bo večina od nas ostala zaklenjena v počasnejših kilobajtnih in megabajtnih hitrostih in se veselimo, da bomo preskočili naslednjo oviro.