Pri uporabi verapamila za Peyroniejevo bolezen ga zdravnik običajno daje neposredno v penis. V večini držav po svetu je to neregistrirana uporaba verapamila. V nekaterih državah je na voljo tudi gelni pripravek verapamila za Peyroniejevo bolezen, ki spet ni registriran pri večini regulativnih organov. Če se za to stanje uporablja verapamil, je treba to storiti pod strogim nadzorom zdravnika.
Peyroniejeva bolezen kljub svojemu imenu pravzaprav ni bolezen, temveč klinično stanje. Ne povzroča ga noben specifičen organizem, niti se ne prenaša od osebe do osebe. Pojavi se lahko pri moških katere koli starosti, običajno pa le pri moških, starejših od 40 let.
Pogoj povzroči ukrivljenost penisa ali upognjen penis, običajno le med erekcijo. Natančen vzrok tega stanja še ni popolnoma znan, čeprav se domneva, da je morda povezan s pomanjkanjem vitamina E, uporabo zaviralcev beta ali zvišane ravni serotonina. Drugi možni vzroki so lahko poškodbe ali travma. Penis postane upognjen zaradi tvorbe obloge v njem, ki se lahko sčasoma kalcificira.
Simptomi Peyroniejeve bolezni lahko vključujejo bolečino, zlasti med erekcijo, ukrivljenost penisa, zmanjšano erektilno funkcijo in pogosto oblogo, ki jo lahko pregleda zdravnik v penisu. Zdravljenje izbere zdravnik, ki bo upošteval bolnikovo zdravstveno anamnezo in resnost stanja. V nekaterih primerih se zdravljenje ne izvaja in stanje se lahko odpravi samo od sebe.
Ni enega zdravljenja, ki bi bilo ugotovljeno kot najboljše zdravljenje za to stanje. Pri uporabi verapamila za Peyroniejevo bolezen bo zdravnik zdravilo večkrat injiciral neposredno v plak v penisu. Najprej se injicira anestetik, da se zmanjša bolečina in nelagodje med posegom, ključnega pomena pa je, da se izvaja v sterilnih pogojih, da se prepreči okužba.
V nekaterih državah je na voljo pripravek verapamil gela, ki se lokalno nanaša na penis. Treba je opozoriti, da v večini držav ni registriran za to uporabo in se ne sme uporabljati brez zdravniškega nadzora. Pri uporabi verapamila za Peyroniejevo bolezen, v kateri koli obliki, je treba zapomniti, da je lahko kontraindiciran pri bolnikih z nekaterimi kliničnimi stanji, lahko medsebojno deluje z drugimi zdravili in ima lahko neželene neželene stranske učinke. O vsem tem se je treba pred začetkom zdravljenja posvetovati z lečečim zdravnikom.