Mišice dimelj so sestavljene iz skupine mišic, ki potujejo od notranjega dela medenice do stegenske kosti. Ko se dimeljska mišica raztrga, običajno kot posledica naporne vadbe, lahko pride do hude bolečine. Odvisno od obsega poškodbe lahko zdravljenje mišične raztrganine v dimljah vključuje nežno vadbo, jemanje zdravil ali uporabo ledu ali toplote na prizadetem območju. V skrajnih primerih je morda potrebna kirurška intervencija.
Najpomembnejša oblika zdravljenja raztrganine dimeljske mišice je izogibanje kakršni koli dejavnosti, ki bi lahko poslabšala bolečino ali nelagodje. Mišica se bo običajno popravila sama, če bo pravilno počivala. Za lajšanje bolečine med celjenjem se lahko uporabljajo zdravila proti bolečinam brez recepta. Če je potrebno, bo zdravnik pogosto predpisal močnejša zdravila, da bo bolnik med postopkom zdravljenja čim bolj udoben.
Zdravnik lahko med postopkom zdravljenja predlaga nežne raztezne vaje. Če pa raztezanje mišic povzroča bolečino, je treba vaje prekiniti, dokler jih ni mogoče izvajati bolj udobno. Pomembno je poiskati zdravniški nasvet pred začetkom kakršnih koli razteznih vaj, ko je prisotna raztrganina dimeljske mišice, če je poškodba dovolj resna za bolj agresivno zdravljenje.
Mnogi bolniki z raztrganim mišicam v dimljah najdejo določeno stopnjo lajšanja bolečine tako, da na prizadeto mesto v prvih 48 urah po poškodbi nanesejo obkladek z ledom. Po prvih 48 urah lahko led položite po kateri koli telesni aktivnosti. To pogosto pomaga ublažiti nekaj vnetja ali otekline, ki vključuje mišice ter okoliške živce in tkiva.
Ko je začetno vnetje pod nadzorom, se toplota pogosto uporablja za zdravljenje raztrganine mišic dimelj. Nanos grelne blazine na prizadeto območje pred telesno aktivnostjo lahko pomaga sprostiti mišice, zaradi česar so običajne dejavnosti bolj udobne med procesom celjenja. Pomembno si je zapomniti, da uporabite toploto pred kakršno koli vrsto telesne dejavnosti in led po njej.
Če je raztrganina huda ali se ne odziva na bolj konvencionalne metode zdravljenja, je operacija lahko izvedljiva možnost za nekatere bolnike. Kirurški poseg pri tovrstni poškodbi ni pogosto potreben, v skrajnih primerih pa je nujen. Pri tej operaciji si bo kirurg prizadeval popraviti poškodovane mišice, pa tudi vse živce ali okoliška tkiva, ki so bila morda poškodovana zaradi poškodbe.