Pogodbena stranka v zahtevku za kršitev pogodbe mora pripraviti in vložiti civilno tožbo zoper stranko, za katero se domneva, da krši pogodbo. Oseba, ki vloži tožbo, je tožnik, oseba, ki se odzove na tožbo, pa je tožena stranka oziroma tožena stranka. V pogodbenem pravu kršitev pomeni, da je tožena stranka na nek način prekršila dogovor. Na splošno mora pritožba, ki uveljavlja zahtevek za kršitev pogodbe, vsebovati določene zahtevke proti stranki, ki krši pogodbo. V pritožbi tožnika mora biti navedeno, da obstaja veljavna pogodba, kako sta stranki vzpostavili stik, kako je tožena stranka kršila pogodbo in zahteva za odpravo.
Prvo bistveno vprašanje v očeh sodišča je, ali med strankama obstaja veljavna pogodba. To bo zahtevalo, da oseba, ki vloži zahtevek za kršitev pogodbe, uveljavlja vsako dejstvo, ki kaže, kako sta stranki sklenili veljavno pogodbo. Veljavna pogodba običajno zahteva vzajemno soglasje in upoštevanje. Vzajemno soglasje pomeni, da sta se stranki hkrati strinjali s ponudbo in z določenimi pogoji. Zakon to omenja kot srečanje umov.
Veljavna pogodba zahteva tudi premislek med strankama. Premislek pomeni, da si stranki izmenjata nekaj vrednega, zaradi česar se želita strinjati s pogodbenimi pogoji. Na primer, Peter obljubi, da bo Davidu prodal rabljen avto v zameno za Davidovo obljubo, da mu bo plačal 1,000 ameriških dolarjev (USD).
Nato bo moral tožnik, oseba, ki vlaga zahtevek za kršitev pogodbe, trditi, da je tožena stranka kršila sporazum. Kršitev nastane, ko pogodbena stranka ne izvede dejanja, ki ga zahteva sporazum. Tožnik mora tudi zagotoviti, da tožena stranka nima veljavnih zagovorov proti zahtevku za kršitev pogodbe. Veljavna obramba bo preprečila sodišču uveljavitev sporazuma. Zaradi tega bo sodišče tožbo zaradi kršitve pogodbe zavrnilo.
Tipične obrambe za zahtevek za kršitev pogodbe so zakonitost o goljufijah, nevestnosti in nesposobnosti. Zakon o goljufijah zahteva, da so določene pogodbe pisne, kar pomeni, da če nič ni pisno, potem ni pogodbe. Nevestnost pomeni, da so nekateri pogoji sporazuma zatiralski in krivični za eno stranko, kar pomeni, da bo sodišče zavrnilo izvrševanje takšnih pogojev. Pomanjkanje sposobnosti običajno nastane, ko stranka še ni dopolnila zakonske starosti za sklenitev pogodbe ali zaradi duševne prizadetosti. Če sodišče ugotovi, da je stranka nesposobna, bo pogodbo razveljavilo.
Če tožnik, ki vloži tožbo za kršitev pogodbe, ugotovi, da je bil dogovor veljaven, da ni zagovorov in da je tožena stranka kršila dogovor, bo sodišče izdalo sklep v korist tožnika. Pravna sredstva bodo odvisna od vrste pogodbe in okoliščin posameznega primera. Na splošno bo cilj sodišča vsako stranko postaviti v položaj, ki ga predvideva sporazum. Tako bi lahko sodišče stranki naložilo izpolnitev obveznosti, ki jih zahteva pogodba. Če izpolnitev pogodbe ni izvedljiva, lahko sodišče toženi stranki naloži plačilo odškodnine tožniku.