Ko oseba meni, da jo nadleguje druga oseba, je lahko na voljo možnost vložitve odredbe o prepovedi približevanja nadlegovanja. Opredelitev nadlegovanja in postopek vložitve odredbe o prepovedi približevanja se razlikujeta glede na pristojnost, vendar je v večini primerov odredba o prepovedi približevanja civilna odredba, zato je treba za izdajo odredbe vložiti tožbo na civilnem sodišču. . Tožena stranka bo o pritožbi obveščena in mu bo dana možnost, da odgovori. Če je sodnik prepričan, da je to upravičeno, bo izdal odredbo.
Obstaja več različnih vrst odredb, ki jih lahko izda sodišče za preprečevanje stika s toženo stranko, vključno z zaščitnim nalogom, odredbo o prepovedi stika ali prepovedjo približevanja. Zaščitni nalog je izraz, ki se pogosto uporablja za situacijo nasilja v družini, ko žrtev zahteva zaščito pred nasilnikom. Praviloma je odredba brez stika izraz, ki se uporablja v kazenski zadevi, ko je obdolžencu odrejeno, da »ne stika« z domnevno žrtev v zadevi. Prepoved približevanja je splošnejše narave in se lahko uporablja za vse druge situacije, ko vlagatelj zahteva, da sodišče toženi stranki prepreči stik z njim.
Da bi pobudnik prepričal sodnika, da izda odredbo o prepovedi nadlegovanja, bo moral navesti in dokazati dejstva, ki bi pomenila nadlegovanje. Pristojnosti se razlikujejo po definiciji nadlegovanja, vendar običajno vključuje vzorec vedenja tožene stranke, ki je namerne narave in je namenjen prestrašitvi ali motenju pobudnika. Čeprav je zalezovanje pogosto vključeno v to definicijo, se lahko ugotovi, da respondent nadleguje žrtev po telefonu, e-pošti ali celo prek internetnih družabnih omrežij ali spletnih mest za bloganje. Predlagatelj, ki meni, da potrebuje odredbo o prepovedi približevanja, bi moral najprej raziskati definicijo nadlegovanja v jurisdikciji, kjer se zahteva odredba, da bi ugotovil, ali ravnanje tožene stranke ustreza pravno opredelitvi.
Pobudnik mora nato pri sodišču vložiti predlog za izdajo odredbe o prepovedi nadlegovanja. Pobuda mora navajati določena dejstva, ki bi sodniku omogočila sklep, da je tožena stranka res nadlegovala pobudnika in da je odredba utemeljena. Sodišče nato obvesti toženo stranko, da je bila tožba vložena, in ji zagotovi kopijo. Določena bo obravnava, v kateri mora pobudnik prepričati sodišče, da so dejstva v predlogu resnična in da je potrebna prepoved približevanja, da se pobudnik zaščiti pred nadaljnjimi dejanji nadlegovanja. Če je sodišče prepričano, bo toženi stranki odredilo, naj se vzdrži nadaljnjega nadlegovanja, in lahko toženi stranki naloži, naj se sploh vzdrži vseh stikov s pobudnikom.