Obstajata dva načina vlaganja v zlate in srebrne kovance. Prva se osredotoča na vrednost vsebnosti plemenitih kovin v samem kovancu in se promovira kot varovanje pred inflacijo. Ti kovanci so v nekaterih državah na voljo neposredno pri državnih kovnicah, v Združenih državah pa jih je treba kupiti pri trgovcu. Zbiranje zlatih in srebrnikov za njihovo numizmatično ali zbirateljsko vrednost je še en način vlaganja v zlate in srebrnike. Ta pristop velja za veliko bolj tveganega, ker kovanci večino vrednosti pridobijo iz spremenljivk, kot so njihova starost, kakovost in redkost.
Nekatere države, kot so Združene države, Kanada, Južna Afrika in druge, proizvajajo naložbene zlate in srebrne kovance, ki jih pogosto imenujemo kovanci v kovinah. Te so najpogosteje kovane v velikosti ene unče (28.35 g), nekateri narodi pa kujejo tudi druge velikosti, tako večje kot manjše. Na kovancih v kovinah je jasno označena dejanska količina plemenitih kovin v kovancu, za katero jamči vlada izdajateljica. Pri sodobnih kovancih, manjših od ene unče (28.35 gm), je k ceni plemenite kovine dodana premija, zaradi česar so te manjše velikosti dražje na unčo in zmanjšajo njihovo naložbeno vrednost.
Zlato v kovancih je običajno zlitino z majhnim odstotkom druge kovine, kot je baker, da postane kovanec trši. Ti kovanci so običajno 22- ali 23-karatno zlato. Zlato, ki je 100 % čisto, je ocenjeno kot 24-karatno, vendar je tudi zelo kovno in se zlahka opraska. Nekateri vlagatelji se izogibajo nakupu 24-karatnih zlatih kovancev, kot sta kanadski javor in avstrijska filharmonija, ker se zlahka poškodujejo, kar bi lahko zmanjšalo njihovo vrednost ob nadaljnji prodaji.
Nekatere vlade svoje kovance prodajajo neposredno, druge, kot so ZDA, pa jih distribuirajo trgovcem, ki jih prodajajo širši javnosti. Poleg kovancev v pališčih mnogi vlagatelji kupujejo zlate kovance z običajnimi datumi – zlate kovance, kovane pred letom 1935 za splošno obtok, ki so dovolj pogosti, da zaradi svoje redkosti ni znatnega pribitka. Na primer, od leta 1907 do 1933 so ZDA kovale čudovit zlati kovanec za 20 ameriških dolarjev (USD), ki ga je oblikoval Augustus St. Gaudens. Številni od teh kovancev, ki jih pogosto imenujemo dvojni orli, so dragoceni numizmatični primerki, vendar so tisti, ki jih je kovala kovnica v Filadelfiji v letih 1924, 1927 in 1928, običajni zlati kovanci, ki se pogosto kupujejo samo za vrednost plemenitih kovin. Poleg tega lahko vlagatelji, ki se zanimajo za kovance, manjše od unče (28.35 g), vendar se želijo izogniti premiji na delne kovance v pališčih, lahko kupijo starejše evropske zlate kovance, kot so britanski suvereni, francoski ali švicarski 20 frankov ali nizozemski (Nizozemska) 10 guldnov.
Vlaganje v zlate in srebrne kovance zaradi njihove numizmatične vrednosti je lahko tvegano. To so kovanci, ki jih izdajo vlade za splošni obtok, čeprav so nekateri posebej pakirani za zbiratelje. Njihova proizvodnja je omejena na leto kovanja, objavljeni pa so podatki o proizvodnji, ki zbiralcem pomagajo določiti njihovo redkost. Rast vrednosti teh kovancev je pogosto zelo počasna in posamezni kovanci lahko izgubijo vrednost, če so poškodovani ali če jih več pride na trg iz zasebnih zbirk ali drugih virov.
Z zbirateljskega vidika sta redkost in stanje kovanca najpomembnejša dejavnika pri določanju njegove vrednosti, čeprav ne bo nikoli padel pod vrednost vsebnosti plemenitih kovin. Zbirateljskih kovancev ne smemo zamenjevati s tako imenovanimi »zbirateljskimi kovanci«, ki so novosti, ki jih kujejo tako vlade kot zasebne kovnice in se prodajajo z premijo. Vrednost teh kovancev se redkokdaj dovolj ceni, da bi jih lahko obravnavali kot dobro naložbo.
Splošno pravilo je, da je vlaganje v zlate in srebrnike nekaj, česar se je treba lotiti šele, ko so izpolnjeni številni drugi naložbeni cilji. Vzpostavitev sklada za nujne primere, ki traja od šest do 12 mesecev, za stroške v lahko dostopni obliki, kot je sklad denarnega trga, je cilj, s katerim se strinja večina strokovnjakov. Drugi je odprtje pokojninskega varčevalnega programa, na prispevke v katerega ne bo vplival vlagateljski nakup zlatnikov in srebrnikov.