Iskanje pravega in stroškovno najučinkovitejšega dobavitelja surovin se lahko izvede prek specializiranega uvoznika ali z informacijami od zunanjetrgovinske komisije ali konzulata. Ko je identificiran tuji dobavitelj, lahko podjetje, ki želi uvoziti surovine, poskrbi za pregled vzorcev in se strinja s pogoji pogodbe. Določbe pogodbe in način plačila blaga morajo biti jasna obema strankama. Ko surovine prispejo v pristanišče vstopa, je treba opraviti carinske formalnosti in plačati uvozne dajatve. Uvoznik mora zagotoviti, da se uveljavljajo vse razpoložljive oprostitve plačila carine ali ureditve odloga, če je to primerno.
Podjetje, ki mora uvažati surovine, lahko informacije o proizvajalcih najde v publikacijah trgovinskih komisij ali pa si ogleda spletna mesta komisij. Informacije o morebitnih omejitvah trgovine z nekaterimi državami – vključno z licencami, predpisi in kakršnimi koli trgovinskimi ovirami – lahko dobite v tujih konzularnih uradih. Ko je identificiran potencialni čezmorski dobavitelj, je odvisno od vrste materialov, ki se uvažajo, morda mogoče zahtevati vzorce njihovega izdelka. Ti se lahko preverijo glede kakovosti in pokažejo različnim oddelkom podjetja, ki jih bodo morali uporabiti. Za opravljanje te naloge je mogoče najeti tudi storitve neodvisne inšpekcijske družbe.
Pomemben dejavnik za podjetje, ki želi uvažati surovine, je dogovor s tujim dobaviteljem. Bistveno je, da so pogoji pogodbe jasni tako kupcu kot prodajalcu, kljub jezikovnim in kulturnim razlikam. V pogodbi z dobaviteljem morajo biti navedeni izdelki, ki se kupujejo, cena in plačilni pogoji, pogoji pošiljanja, dobava, zavarovanje in ureditev reševanja sporov. V celoti je treba uporabiti standardne mednarodne pogodbene pogoje, kot so mednarodni komercialni pogoji, ki jih izda Mednarodna gospodarska zbornica. Ti lahko pomagajo razjasniti odgovornosti vsake stranke v zvezi s tovorom in zavarovanjem med vsakim delom tranzita blaga od prodajalca do kupca.
Ko surovine prispejo v pristanišče, je treba vstopne dokumente vložiti pri carinskih organih. Glede na zakonodajo države, v katero želi podjetje uvažati surovine, bodo potrebna dokazila o lastništvu blaga in ustrezen dokument, kot je nakladnica ali letalski tovorni list v primeru zračnega tovora. proizvedeno. Carinski organi bodo zahtevali tudi jamstvo za plačilo carin in morebitnih drugih davkov ali kazni. Uvoznik bi lahko uporabil carinskega posrednika za opravljanje carinskih formalnosti. Plačilo dajatev se lahko odloži s skladiščenjem blaga v carinskem skladišču, kjer bo ostalo pod carinskim nadzorom, dokler ga lastnik ne odstrani in da v promet.
SmartAsset.