Učinkovitost jemanja ciprofloksacina pri pljučnici je v veliki meri odvisna od določenega bakterijskega seva, ki povzroča bolezen. Ciprofloksacin, običajno imenovan Cipro®, spada v skupino fluorokinolonov, ki se pogosto uporabljajo za zdravljenje okužb dihal zaradi širokega spektra bakterijskih organizmov, ki jih uničujejo. Vendar kinoloni niso učinkoviti proti glivičnim ali virusnim okužbam. Ciprofloksacin lahko povzroči številne neželene učinke in je povezan s povečanim tveganjem za tendinitis ali rupturo tetive.
Po raziskavah sta Staphylococcus aureus in Streptococcus pneumoniae povzročata večino primerov pljučnice. Študije kažejo, da je ciprofloksacin učinkovit proti tem bakterijskim sevom le, če niso odporni na penicilin ali meticilin. Učinkovito pa je proti številnim drugim bakterijam, ki povzročajo pljučnice, vključno s Haemophilius influenzae, Moraxella catarrhalis in Pseudomonas aeruginosa. Poleg predpisovanja ciprofloksacina za pljučnico, zdravniki uporabljajo ciprofloksacin za sinusitis, kožne in strukturne okužbe, okužbe kosti in sklepov ter okužbe sečil. To zdravilo se uporablja tudi za zdravljenje okužb z antraksom in tifusom.
Ciprofloksacin, ki je na voljo v obloženih tabletah, peroralni suspenziji in intravenski raztopini, odpravlja občutljive bakterijske okužbe z interferiranjem z encimi topoizomerazo II in IV. Brez teh vitalnih komponent bakterije ne morejo popraviti, razmnoževati in prepisati deoksiribonukleinske kisline, običajno imenovane DNK. Bolniki običajno jemljejo predpisani odmerek dvakrat na dan, vsakih 12 ur, določeno obdobje.
Bolniki lahko jemljejo ciprofloksacin s hrano ali brez nje, vendar se absorpcija poveča, če jo zaužijemo z obrokom. Tisti, ki potrebujejo antacide, ki vsebujejo aluminij ali magnezij, naj te pripravke vzamejo dve uri pred ali po jemanju ciprofloksacina za pljučnico. Kalcij, železo in cink prav tako zavirajo pravilno absorpcijo zdravila. Zdravilo samo po sebi moti izločanje kofeina. Ciprofloksacin je v interakciji z mnogimi pogosto predpisanimi zdravili, vključno z razredčili kri, peroralnimi formulacijami za diabetike in zdravili za epileptične napade.
Najpogostejši neželeni učinki, ki jih bolniki občutijo med jemanjem ciprofloksacina za pljučnico, so driska, slabost in bruhanje. Pojavijo se lahko tudi okužbe s kvasovkami in poslabšani gastrointestinalni simptomi, povezani z bakterijo klostridij. Pri bolnikih, ki jemljejo ciprofloksacin, se lahko pojavi tudi omotica, živčnost, huda utrujenost ali nespečnost. Resni neželeni učinki vključujejo alergijske reakcije, togost kosti in sklepov, nepravilnosti krvnega tlaka in srčne aritmije.
Tveganja, povezana s ciprofloksacinom, vključujejo možnost razvoja vnetih ali počenih kit, pri bolnikih katere koli starosti pa se lahko pojavi draženje ali otekanje okoli sklepov. Najpogosteje je prizadeta Ahilova tetiva, vendar se simptomi lahko pojavijo v roki, palcu, bicepsu ali rami. Bolniki z artritisom, ki se ukvarjajo s fizičnimi napori ali ki med zdravljenjem jemljejo kortikosteroide, so na splošno izpostavljeni večjemu tveganju. Stanje se lahko pojavi tudi pri starejših in pri bolnikih s presaditvijo organov.