Prepoved približevanja je druga beseda za odredbo o prepovedi približevanja. To je sodna odredba ali obvezna odredba, ki posamezniku ali skupini preprečuje določeno dejanje ali vzpostavitev stika z drugim posameznikom ali skupino. Posameznik mora vložiti tožbo za sodno prepoved pri ustreznem sodnem sistemu v svoji občini ali regiji.
Pri tožbi za sodno prepoved je treba upoštevati več premislekov. Sodišče obravnava dokaze v zvezi z zahtevo in na podlagi teh podatkov odloči. Tožnikov odvetnik je dolžan vložiti zahtevo za pravilno obliko sodne prepovedi in predložiti dokaze v podporo zahtevi.
Številni dejavniki so lahko vključeni v odločitev sodišča o tem, ali izda odredbo ali ne. Sodišče bo skrbno preučilo vse predložene dokaze, da bi ugotovilo, ali obstaja neposredna grožnja, kakšna škoda bi lahko nastala, če bi se grožnja ukrepala, in ali je dejanje dejansko v pristojnosti sodišča ali ne. Če je odgovor na vse te dejavnike zadovoljiv, lahko sodišče izda zahtevano odredbo.
Ko odvetnik vloži sodno prepoved za zaščito posameznika pred fizično ali čustveno škodo, se lahko imenuje odredba o zaščiti. Ta vrsta prepovedi se običajno uporablja v primerih zakonske ali starševske zlorabe. V nekaterih primerih se ta vrsta prepovedi uporablja tudi za zaščito pravic določene skupine ljudi, kot je verska skupina. Glede na okoliščine primera se lahko odvetnik odloči, da bo zoper kršitelja zahteval začasno ali trajno odredbo. Začasna odredba, včasih imenovana predhodna odredba, se lahko izda pred zaslišanjem za popolno zaščitno odredbo in se pogosto uporablja za zaščito žrtev zlorab pred popolnim sodnim postopkom.
Posebne prepovedi, imenovane preventivne odredbe, se včasih vložijo tudi za zaščito znamenitosti ali javnih pravic. V teh primerih ima znamenitost običajno zgodovinsko ozadje ali pa so ogrožene pravice in varnost javnosti. Pogost primer te uporabe prepovedi je lahko trajna prepoved vrtanja nafte v bližini državnega parka. Zaradi grožnje nevarnosti za bližnji javni vir se lahko sodišče odloči, da odredi trajno prepoved vrtanja. V primeru zaščite znamenitosti zgodovinska društva včasih najamejo odvetnike za tožbo za izdajo sodnih odredb zoper rušenje zgodovinskih objektov; te organizacije lahko tudi tožijo, da se premoženje prevzame v javno last in da v last zgodovinskega društva.