Zamisel o uporabi “bomb netopirjev” proti Japonski kot maščevanje za prikrit napad na Pearl Harbor decembra 1941 se morda sliši smešno, a nekaj časa je bil predsednik Franklin D. Roosevelt naklonjen načrtu, ameriški vojaški strokovnjaki pa so delali na prototip. Teorija je bila, da bi ohišje bombe lahko vsebovalo na tisoče netopirjev, ki prezimujejo, od katerih je vsak povezan z vžigalno napravo in časovnikom. Če bi šlo vse po načrtih, bi nešteto mehiških prostorepih netopirjev izpustili nad japonska mesta, ki bi sčasoma prenočili na strehah in podstrešjih ter sprožili na tisoče majhnih požarov.
Invazija bombnikov netopirjev:
Lytle S. Adams, zobozdravnik iz Pennsylvanije, ki je bil znanec prve dame Eleanor Roosevelt, je idejo predlagal januarja 1942 po počitnicah v Novi Mehiki, kjer je spoznal netopirje v Carlsbad Caverns.
Zamisel, kasneje znana kot Project X-Ray, je bila resno obravnavana. Louis Fieser, izumitelj vojaškega napalma, je zasnoval majhne vžigalne naprave za netopirje.
Po številnih testih v več letih, ki so stali okoli 2 milijona dolarjev, je bilo ugotovljeno, da bombe netopirjev ne bodo pripravljene do sredine leta 1945. Do takrat je veljala atomska bomba za bolj smotrno možnost pri o koncu vojne.