Tek na maratonu za večino ljudi ni nedosegljiv cilj. Maraton pa je nekaj, česar ne gre jemati zlahka. Za marsikoga je to težko potovanje v fizično in duševno dušo, na katerega so lahko zelo ponosni. Za druge je odskočna deska do še več pustolovščin na dolge razdalje. Za vse je maraton edinstven izziv.
Maraton je dolg natanko 26.2 milje (približno 42.16 km). Po legendi je to razdalja med Maratonom in Atenami, ki jo je tekel atenski tekač Fejdipid, da bi svojim sošolcem Atenci povedal o slavni zmagi nad Perzijci pri Maratonu. Pravzaprav so 2 milje dodali pozneje, ko so bile olimpijske igre v Londonu.
Večina ljudi, ki tečejo na maratonu, ne začnejo kar tako in ga tečejo. Namesto tega tečejo dirke na krajše razdalje kot gradnik, da se pripravijo na tek na daljšem maratonu. Polmaraton je dolg 13.1 milje (približno 21.08 km) in je običajna predmaratonska dirka. Druge dirke na krajši razdalji vključujejo 10k, kar je 6.2 milje, in 5k, ki je 3.1 milje.
Za vsako od teh dirk se bo tekač pripravil tako, da bo tekel nekajkrat na teden, pri čemer bo spreminjal čas, razdaljo in hitrost, da bi čim bolj izkoristil svoj trening. Običajne priprave na dirke do polmaratona rutinsko vključujejo tekaške razdalje, ki presegajo razdaljo same dirke. Večina zdravstvenih delavcev pa priporoča, da maratonci ne presežejo 26.2 milje pred dnevom dirke, saj so študije pokazale, da lahko takšen trening na dolge razdalje telo pokvari bolj, kot ga je mogoče zlahka popraviti.
V skupnem načrtu maratonskega treninga tekač vztrajno povečuje skupno število pretečenih milj ali kilometrov na teden in število prevoženih milj ali kilometrov v vsakem teku. Maratonci imajo običajno najdaljši tek ob koncu tedna, pri čemer se razdalja tega dolgega teka vztrajno povečuje, dokler ne doseže največ 20 ali 22 milj (približno 32.19 ali 35.41 km). Krajši teki med tednom bodo mešanica časa in razdalje, s splošnim ciljem ohranjati kondicijo ter krepiti moč in vzdržljivost.
Tako kot pri drugih športnikih bodo morali tudi maratonci pozorno spremljati hrano in pijačo, ki jo zaužijejo, ne le med treningi, ampak tudi v drugih časih v tednih in mesecih pred tekmo. Pravilna prehrana z zmernim vnosom maščob ter koncentracijo na ogljikove hidrate in beljakovine je ključnega pomena za uspeh maratonca. Hrana in pijača, ki ju maratonec zaužije med treningi, mora biti v prvi vrsti lahko prebavljiva. Zlasti pri daljših tekih telo potrebuje vedno večje število kalorij, ki lahko zagotovijo hitro in dolgotrajno gorivo. Tek je aktivnost, ki je lahko izjemno težka za telo in njegove prehranske potrebe, maratonec pa mora predvsem napolniti izgubljeno gorivo, tako med tekom kot po njem.
Številni športni strokovnjaki priporočajo, da se maratonski tekač ukvarja tudi z drugimi atletskimi stvarmi. Takšne dejavnosti navzkrižnega treninga so lahko kolesarjenje, plavanje, aerobika, smučanje, hoja ali vrsta drugih športov. Ideja navzkrižnega treninga je ohraniti telo v formi, hkrati pa mu omogočiti počitek od težkih udarcev, ki jih povzroča tek.