Hiponatremija je zdravstveno stanje, ki povzroči, da se raven natrija zniža dovolj nizko, da povzroči fiziološke težave. Če se to stanje ne zdravi, je lahko smrtno nevarno. Prepoznavanje zgodnjih simptomov hiponatremije, kot so omotica, slabost ter otekle roke in noge, lahko pomaga preprečiti resno, življenjsko nevarno situacijo, za katero so značilni mišični krči, napadi, koma in zastoj dihanja. Hiponatremijo najpogosteje povzročajo kongestivno srčno popuščanje, odpoved jeter in ledvic, pretirana uporaba diuretikov, močna in dolgotrajna vadba ali vadba v ekstremni vročini.
Tipični zgodnji simptomi hiponatremije so omotica, slabost in zabuhlost v rokah ali nogah. Natrij je bistven element v telesu, ki uravnava ravnovesje tekočine v celicah. Občutek omotice, ki je običajen za hiponatremijo, je posledica nezmožnosti telesa, da pravilno uravnava krvni tlak, ko je raven natrija nizka. Zabuhlost okončin je posledica nagnjenosti celic, da zadržujejo vodo in nabreknejo, ko se raven natrija zmanjša.
Na te zgodnje simptome je treba paziti, če oseba trpi zaradi kongestivnega srčnega popuščanja, odpovedi ledvic, odpovedi jeter, je na kemoterapiji, pogosto uporablja diuretike ali pretirano vadi, zlasti v vročini. Hiponatremija postaja vse večji problem med maratonci in triatlonci, ker je vnos tekočine med tekmami pogosto obremenjen, agresivna hidracija skupaj s čezmernim potenjem pa hitro izčrpa natrij. Dirkači morajo poiskati zgodnje znake hiponatremije, pa tudi bele praškaste ostanke ali bele črte na svojih oblačilih, kar kaže na prekomerno izgubo natrija. Ko opazite te simptome, se mora dirkač izogibati vodi in se hitro prijaviti pri dirkalnem zdravniku.
Življenjsko nevarni simptomi hiponatremije so mišični krči, šibkost, epileptični napadi ali koma. Ti znaki zahtevajo nujno zdravniško pomoč. Ko izčrpane ravni natrija padejo na kritično raven, se začne možganski edem ali otekanje, ki predstavlja te hujše fiziološke odzive. Potrebna je takojšnja zdravniška pomoč, sicer lahko edem možganov povzroči zastoj dihanja.
Hiponatriemijo zdravimo z intravenskim nadomeščanjem natrija in dajanjem zdravil za nadzor simptomov. Krvni test se uporablja za oceno izgube natrija in določitev izhodišča, na podlagi katerega je mogoče objektivno spremljati izboljšanje stanja. Tudi vnos vode bo močno omejen in pozorno spremljan ali popolnoma omejen. Vzrok hiponatremije bo ugotovljen in po potrebi zdravljen.