Dihanje vključuje številna dejanja v človeškem telesu, ki ne pomagajo le prinesti potrebnega kisika v kri, ampak tudi odstranijo nekatere odpadke iz telesa. Na splošno lahko proces dihanja razdelimo na štiri stopnje. V teh fazah igrajo vlogo različni dihalni organi.
Prva faza je prezračevanje, pri čemer se doživi dejansko dihanje. Usta ali nos skozi svoje odprtine zbirajo okoliški zrak, ki prehaja skozi grlo in sapnik. Zrak gre skozi začetno filtriranje skozi cilije, mikroskopske dlačice, ki obrobljajo zračne prehode, preden gre v bronhije. Bronhi nato razporedijo zrak v obe pljuči, preden ga iztisnejo nazaj, ko oseba izdihne.
Medtem ko potekata vdih in izdih, se z njim pojavijo tudi tri druge stopnje. Druga stopnja procesa dihanja je pljučna difuzija oziroma izmenjava plinov, ki se pojavi takoj po vdihavanju zraka. Plini, predvsem kisik, se v pljučih porazdelijo v krvni obtok skozi pljučne kapilare. Kisik prenaša hemoglobin v krvi in ko se kisik infundira, kri postane rdeča.
Tretja stopnja je transport plina, pri katerem se kisik prenaša po različnih telesnih organih. Srce je lahko del cirkulacijskega sistema, vendar ima pomembno vlogo v procesu dihanja. Obogatena s kisikom kri v pljučni veni bi morala iti skozi levi prekat, ki črpa kri v aorto, največjo arterijo v človeškem telesu. Nato se kri razporedi po različnih delih telesa.
Periferna izmenjava plinov je četrta in zadnja stopnja v procesu dihanja. Medtem ko kri prenaša kisik do različnih organov, opravlja tudi dvojno nalogo transporta ogljikovega dioksida nazaj v pljuča. Med izdihom se ogljikov dioksid in drugi odpadni plini izločijo iz telesa. Telo izloča tudi presežek kisika.
Proces dihanja je na koncu proces izmenjave plinov, pri čemer različni plini gredo v nasprotnih smereh. Dihalni sistem hrani telo s kisikom, hkrati pa izloča odpadne pline ogljikovega dioksida. Brez tega procesa deli človeškega telesa, zlasti možgani, ne morejo pravilno delovati. Medtem ko se dejanja vdiha in izdiha zdijo preprosta, je proces pravzaprav precej zapleten.