Diploma iz računalništva je ena najpogostejših zahtev za ljudi, ki želijo postati znanstveni programer, saj delovno mesto specialista za informacijsko tehnologijo vključuje veliko računalniško obremenitev. Bodoči znanstveni programerji se bodo morali seznaniti z več programskimi jeziki, saj bodo različni odjemalci zahtevali različne specifikacije za svoje aplikacije. Čeprav ni nič nenavadnega, da se svežim diplomantom ponudi zaposlitev, je za večino možnosti za znanstveni programer potrebno vsaj eno leto delovnih izkušenj na področju programiranja in vodenja življenjskega cikla. Poznavanje drugih znanstvenih področij pogosto ni obvezno, čeprav je lahko koristno pridobiti delovne izkušnje na sorodnih področjih; programer z znanjem biologije, na primer, bo imel več možnosti, da si zagotovi mesto znanstvenega programerja v biološkem laboratoriju kot drugi.
Glavne odgovornosti znanstvenega programerja so razvoj, vzdrževanje in nadgradnja programskih aplikacij, potrebnih za znanstvene raziskave. Ti zahtevajo obsežno znanje v programiranju, saj je na področju raziskav malo ali nič prostora za tehnične napake. Posamezniki, ki želijo postati znanstveni programer, bodo morali opraviti štiriletni tečaj računalništva na ugledni univerzi ali spletnem programu, da bodo izpolnili minimalne zahteve za delo. Magistrski študij je pogosto bolj naklonjen delodajalcem; bodoči programerji bi morali po možnosti opraviti podiplomski študij, da bi povečali svoje možnosti za zagotovitev položaja.
Med usposabljanjem za znanstvenega programerja se bo posameznik verjetno naučil graditi in upravljati aplikacije v različnih programskih jezikih in operacijskih sistemih. Pomembno je, da ohrani čim več tega znanja, saj bodo nekateri delodajalci imeli zelo jasne specifikacije za svoje zahteve. V nekem smislu je fleksibilnost veliko bolj zaželena kot specializacija, še posebej, če se na prvo zaposlitev prijavlja nekdo, ki želi postati znanstveni programer. Najboljši način, kako lahko posamezniki obvladajo več programskih disciplin, je pridobivanje delovnih izkušenj v vsaki od njih. To lahko pomeni več let dela v podjetju za programske rešitve ali več samostojnih programskih zaposlitev.
Posamezniki, ki želijo postati znanstveni programer na določenem področju, bodo imeli velike koristi od poznavanja te določene veje znanosti. Tisti, ki želijo na primer delati na področju kemije, bodo lahko bolje razumeli potrebe delodajalca po programski opremi, če bodo seznanjeni s kemijskimi koncepti. Dodatni pouk naravoslovja ali delo v znanstvenem okolju bo prav tako pomagalo seznaniti programerje s programskimi zahtevami znanstvenih raziskav.