Računalniška forenzika je razmeroma nova tehnika, ki jo uporabljajo organi pregona, ko poskušajo pridobiti dokaze proti osumljenemu kriminalcu. V digitalni dobi skoraj vse, kar človek počne, pusti elektronski podpis, ki ga lahko izsledi nekdo, ki je strokovnjak za računalnike. Pogosto je za pričanje na sojenju potreben strokovnjak za računalniško forenziko. Posameznik, ki želi postati izvedenec računalniške forenzike, mora imeti kombinacijo zahtevane izobrazbe in delovnih izkušenj. Poleg tega mora imeti izvedenec računalniške forenzike med svojimi vrstniki splošen ugled strokovnjaka.
Posameznik mora imeti ustrezno izobrazbo, da postane izvedenec računalniške forenzike. Čeprav se to lahko nekoliko razlikuje glede na jurisdikcijo, na splošno zahteva najmanj diplomo iz računalniške forenzike ali informacijske tehnologije. Praviloma je prednostna diploma, kot je magisterij ali doktorat, preden bo večina sodišč potencialni priči omogočila, da postane izvedenka računalniške forenzike. Med študijem bi moral študent poiskati krajši delovni čas ali poletno zaposlitev na področju informacijske tehnologije, če je mogoče.
Po končani diplomi se mora posameznik, ki namerava postati računalniški forenzični izvedenec, zaposliti na tem področju. Organi pregona v večini jurisdikcij redno najemajo računalniške forenzične strokovnjake. Ko je strokovnjak za računalniško forenziko najet, bo morda med drugimi delovnimi obveznostmi moral analizirati računalnike za namige zločina ali pridobiti podatke, ki so bili izbrisani ali izbrisani iz računalnika. Medtem ko je zaposlitev na terenu zagotovo izhodišče, bo večina sodišč od izvedenca pričakovala nadzorne ali pedagoške izkušnje na tem področju, da bi se lahko za namene pričanja štela za strokovnjaka na tem področju.
Čeprav se postopek za ugotavljanje, kdo je usposobljen za pričanje kot izvedenec, lahko razlikuje glede na pristojnost, se morata v Združenih državah stranke strinjati, da je priča strokovnjak, ali pa bo sodišče sprejelo neodvisno odločitev. Če je sodišče pozvano, da odloči, potem sodnik pričo priseže in ji pod prisego zastavi številna vprašanja glede njene izobrazbe in delovnih izkušenj. Sodnik morda išče tudi kakšen znak, da potencialni izvedenec velja za strokovnjaka na tem področju. Po zaslišanju pričevanja bo sodnik odločil, ali priča lahko postane računalniška forenzična izvedenka ali ne.