Postati kustos, zlasti tisti, ki dela na vrhunskem področju v institucijah, kot sta British Museum in Smithsonian, zahteva veliko dela. Vrhunski kustosi imajo poleg precejšnjih izkušenj običajno doktorat in podiplomsko delo. Tudi kuratorstvo na nižji ravni običajno zahteva minimalno diplomo skupaj z bogatimi izkušnjami. Z drugimi besedami, nekdo, ki želi postati kustos, naj načrtuje, da bo dolgo časa preživel v šoli.
Kustosi lahko delajo z veliko različnimi vrstami zbirk in o tem je treba razmišljati na začetku izobraževanja. Nekdo, ki želi na primer kurirati v umetniški galeriji, bi moral študirati umetnostno zgodovino in razmisliti o specializiranih tečajih za pridobitev izkušenj na določenem področju, kot so japonski lesorezi iz 18. stoletja ali nemška umetnost 20. stoletja. Nekdo, ki želi delati v muzeju, kjer se ukvarjajo z zbirkami artefaktov iz starodavnih kultur, bi po drugi strani lahko obravnaval kulturno antropologijo kot področje študija.
Medtem ko je dodiplomski, mora nekdo, ki želi postati kustos, pridobiti praktične izkušnje. Pripravništvo v muzejih, umetniških galerijah, knjižnicah in posebnih zbirkah je treba uporabiti za pridobivanje izkušenj, nekateri kustosi pa imajo tudi priložnosti za terensko delo, kot je delo na arheoloških odpravah. Za kustosa je pomembno, da razume, kako se predmeti pridobivajo in zbirajo, ter da je seznanjen s kemijo in znanostjo za njihovim delom ter kulturnim vplivom umetniških del in artefaktov.
Z diplomo in izkušnjami lahko nekdo vstopi v magistrski program, da postane kustos. Nekatere izobraževalne ustanove ponujajo programe, posebej namenjene kustosom, druge pa bolj aktualne umetnostne zgodovine, antropologije in sorodne teme. Nekdo, ki želi postati kustos, bi moral vedeti, s kakšnimi zbirkami želi delati, da bi jih lahko preučevali v podiplomski šoli. Nekdo, ki se želi na primer ukvarjati z zgodnjo rimsko zgodovino, ne bi smel študirati civilizacije Majev na podiplomski šoli.
Nekateri kustosi najdejo delo z magisterijem. Majhnim regionalnim muzejem in umetniškim galerijam se morda zdi to zadostna kvalifikacija. Če ima nekdo določeno delovno mesto, ki ga zanima, je priporočljivo, da se z njim pogovorite o lastnostih, ki jih iščejo pri kustosu. Možna je tudi zaposlitev muzejskega tehnika, restavratorja ali pomočnika kustosa v večjem muzeju z magisterijem.
Z doktoratom in opravljenim podiplomskim delom pa bo kustos bolj zaposljiv. Priporočljivo je tudi, da med dokončanjem diplome delate, če je mogoče, na področju, ki vas zanima. To lahko postavi tudi temelje za delo s polnim delovnim časom. Na primer, za nekoga, ki dela v nacionalnem muzeju kot podiplomski študent, bo verjetnost, da bo tam, ko se odpre, večja v poštev. Ko nekdo postane kustos, se lahko kvalifikacija uporabi tudi za delo, kot je vrednotenje predmetov za dražbene hiše in upravljanje zasebnih zbirk.