Ključni elementi, ki so potrebni, da postanete inženir znanja, so sposobnost, izobrazba in izkušnje. Inženiring znanja je tehnično in intuitivno področje in zahteva sposobnost ne le za računalništvo in osnovne matematične principe ustvarjanja programske opreme, temveč tudi sposobnost povezovanja s končnimi uporabniki tehnologije. Če želite postati inženir znanja, potrebujete vsaj diplomo znanosti na sprejemljivem področju, številni inženirji znanja pa imajo tudi magisterij s specializiranega vidika sorodnega področja. Izkušnje, pogosto v obliki pripravništva, so lahko koristne tudi, če želite postati inženir znanja. Praktična uporaba študentovega računalništva in matematičnega izobraževanja lahko pomaga izboljšati praktične spretnosti, delo v podjetju pa lahko ponudi notranji pogled na področje.
Inženiring znanja, pogosto imenovan KE, je izraz, ki se je začel uporabljati sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja. Cilj inženiringa znanja je ustvariti tako imenovano na znanju temelječe baze podatkov v računalnikih in nato razviti programsko opremo, ki lahko dostopa do razpoložljivih podatkov in uporablja matematično logiko za pridobivanje odgovorov na zahteve po informacijah. Ko področje študija napreduje, bi morala logična dejavnost računalnika začeti spominjati na reševanje človeških problemov. Posledično, da bi postal inženir znanja, je potrebna sposobnost za znanost razvoja baz podatkov in programske opreme ter medosebne veščine za intervjuje končnih uporabnikov z namenom oblikovanja računalniških zmogljivosti, ki ustrezajo njihovim potrebam.
V izobrazbenem smislu je za inženirja znanja značilno imeti diplomo iz računalništva, računalniškega programiranja, informacijskih sistemov ali matematike. Magisterij s podobnih področij je plus. Od inženirjev znanja se pričakuje, da bodo imeli strokovno znanje programiranja v računalniških jezikih, ki so pomembni za določenega delodajalca, vendar sta med tipičnimi jeziki Java in C++. V nekaterih primerih je potrebna doktorska diploma.
Pridobivanje izkušenj na področju inženiringa znanja se običajno začne po drugem ali mlajšem letniku univerzitetnega študija. Tehnološka podjetja pogosto ponujajo pripravništva, od katerih so mnoga plačana, da bi začeli razvijati odnose z bodočimi bodočimi zaposlenimi. Študent ne prejme le dragocenega praktičnega usposabljanja na področju inženiringa znanja, ampak pridobi notranji pogled na podjetje, v katerem bi morda želel delati. Poleg dokazovanja sprejemljive sposobnosti za inženiring znanja so te prakse priložnost za študenta, da vidi medosebne veščine, potrebne za uspeh na tem področju.