Ko mlad ljubitelj glasbe danes reče: “Želim postati DJ”, je običajen odgovor “Kakšen?” Ker je avdio tehnologija v zadnjih dveh desetletjih eksplodirala, so DJ-ji – tako kot njihova glasba – postali večstezni. Nekateri še vedno predvajajo pesmi po radiu, prepredene s komentarji, podobno kot so to počeli DJ legende, kot sta Alan Freed in Wolfman Jack pred dvema generacijama. Drugi delajo v klubih, kjer pogosto postanejo tako izvajalci glasbe kot njeni ponudniki.
Poleg tega obstaja tudi vrsta DJ-ja, ki opravlja hišne klice in se pojavi s skladiščem glasbe in kombijem, polnim opreme, da zabava goste na hišnih zabavah. In za razliko od dni, ki se jih spominjajo baby boomerji, ko se je glasba vseh vrst znašla med najboljšimi 40, je današnji DJ pogosto specialist za določeno zvrst. Reggae DJ, na primer, lahko projicira zelo drugačno osebnost kot tisti, ki se ukvarja s hip hopom ali klasičnim rockom.
Če želite postati DJ v 21. stoletju, je potrebno več kot le ljubezen do glasbe in poznavanje glasbe. Zahteva tudi vsaj delovno znanje zvočne opreme in računalnikov. Poleg tega mora biti tradicionalni radijski DJ še vedno ekstrovert, saj bo delo nedvomno vključevalo nastavitev “daljinskih” za oddajanje iz podjetij in dogodkov v skupnosti.
Najboljši način, da postanete DJ, se ni spremenil – učenje z delom. Večina šol ima svoje radijske postaje, številne lokalne postaje pa ponujajo pripravništvo. Povečanje priljubljenosti kariere je povzročilo tudi učne načrte za radijsko oddajanje na številnih fakultetah.
Tu pogosto pride v poštev preverjena glasbena tradicija »plačevanja prispevkov«. V metropolitanskih območjih z več radijskimi postajami se mora nekdo, ki upa, da bo postal DJ, pogosto zadovoljiti z nizko plačano službo (ali neplačanim delom) na eni izmed najmanj priljubljenih, morda delati z “napačno” vrsto glasbe ali se podati na zrak ob prostem času. Kljub temu takšne priložnosti še vedno ponujajo kakovosten čas z obsežno paleto opreme, ki bo potrebna v prihodnosti – zvočni sistemi, naprave za predvajanje, glasbeni mešalniki, mikrofoni, računalniške datoteke za shranjevanje glasbe in vse ostalo.
Tako kot mnoga druga ustvarjalna področja je tudi radiodifuzijski posel pravzaprav precej demokratičen. Lastniku radijske postaje ali kluba je običajno vseeno, ali ima kandidat univerzitetno izobrazbo ali izkušnje z “hard knocks”. Namesto tega je uspeh ali neuspeh intervjuja na splošno odvisen od kakovosti avdicijskega posnetka, ki ga upajoči DJ prinese s seboj. »Ne povej mi,« pravi mantra; “Pokaži mi.