Kako Pop Amarant?

Obstaja veliko različnih načinov za pripravo semen amaranta, vendar jih morate običajno najprej popiti. Najboljši način za to je, da v vročo ponev položite majhno količino semen, jih premikate naokoli, da preprečite ožge, in jih nato odstranite, ko so počila. Če v ponev naenkrat položite več kot žlico (približno 7.5 ml) amaranta, se lahko zažge. Če morate popiti veliko amaranta, bodisi za prigrizek ali za uporabo v receptu, lahko ta postopek večkrat ponovite, dokler se ne pripravite dovolj. Za razliko od kokic vam v ponev ni treba dodajati olja, ko pokukate amarant.

Amarant je vrsta semena, ki se običajno obravnava kot žito za kulinarične namene. Semena vsebujejo višjo vsebnost beljakovin kot navadna žitna zrna, kot so riž, rž in sirek, poleg tega pa so brez glutena. Zaradi tega so semena amaranta potencialna prehranska izbira za vse, ki se morajo izogibati glutenu, kot so ljudje, ki imajo celiakijo. Preden lahko amarant zaužijemo, ga je treba pripraviti. Najpogostejši način priprave teh semen za prehrano ljudi je zelo podoben pokovki.

Če želite popiti amarant, boste potrebovali ponev s pokrovom, vir toplote in merilno napravo. Uporabite lahko tudi vok ali drugo podobno ponev, če nimate dobre ponve. Wok ali ponev je treba segreti na visoko temperaturo, dokler površina ni dovolj vroča, da izhlapi kapljico vode. Takrat lahko odmerite žlico (približno 7.5 mililitrov) semen amaranta, jih položite v ponev in takoj pokrijte. Odvisno od tega, kako vroča je ponev in kako močno mešate semena, da preprečite zažganje, običajno traja približno 15 do 20 sekund, da amarant poženete.

Ko pokukate amarant, se notranja voda segreje in povzroči, da se celična struktura semen razširi. Približno 10 žlic (75 ml) surovih amarantovih semen bo dalo končni volumen približno 2 skodelici (470 ml), ko boste amarant popili. Nato lahko zaužijete napihnjen amarant na enak način kot kokice, z ali brez prelivov, kot sta maslo in sol. Izlomljeni amarant lahko zmešate tudi z melaso in medom za pripravo sladice ali pa uporabite kot žitno zrno pri pripravi ploščic, peciva, kaše in drugih receptov.