Pri starejših bolnikih sta tako hiponatremija kot hipernatremija dokaj pogosti. V mnogih primerih so ta stanja lahko začasna posledica številnih različnih stvari, vključno z uporabo zdravil, neustrezno uravnoteženo prehrano ali zmanjšanjem količine porabljene vode. Hiponatremija in hipernatremija sta lahko tudi kronična stanja, ki jih povzročajo nekatere bolezni ali hormonsko neravnovesje. Pri odraslih in otrocih se hiponatremija in hipernatremija redko pojavljata.
Pri velikem odstotku starejših bolnikov se lahko diagnosticira nizka koncentracija soli, hiponatremija ali visoka koncentracija soli, hipernatremija. Če se odkrije dovolj zgodaj, se lahko tako hiponatriemija kot hipernatriemija popravi, bolnik pa se lahko vrne v stanje, v katerem je raven soli v krvi uravnotežena. V splošni populaciji sicer zdravih starejših moških in žensk jih ima približno 7 % hiponatremijo, medtem ko ima le okoli 1 % hipernatremijo. Te številke so pri ženskah nekoliko višje kot pri moških.
Pri populaciji starejših bolnikov, ki so hospitalizirani ali živijo v ustanovah za nego, so primeri tako hiponatremije kot hipernatremije znatno povečani. Menijo, da ima lahko kar 30 % te populacije hipernatremijo, medtem ko je število bolnikov z nizko koncentracijo soli nižje in se giblje med 16 % in 18 %. Pri teh bolnikih lahko mnogi primeri hiponatremije ostanejo nediagnosticirani, ker je motnja pogosto asimptomatska.
Zdravi odrasli in otroci bodo redko doživeli hiponatremijo ali hipernatremijo. Čeprav so občasna, lahko ta stanja povzročijo hormonsko neravnovesje, bolezni, kot je hipertiroidizem, ali uporaba nekaterih zdravil, vključno z oksitocinom in tricikličnimi antidepresivi. Pri otrocih ima lahko 3 % hospitaliziranih hiponatremijo, medtem ko ima lahko manj kot 1 % hospitaliziranih otrok hipernatremijo, ki se običajno razvije kot posledica hospitalizacije. Pri mladih in srednjih letih so primeri tako hiponatremije kot hipernatremije le nekoliko višji kot pri otrocih.
Pri starejših obstaja največja verjetnost za razvoj hiponatremije in hipernatremije, saj se s staranjem povečajo možnosti za razvoj stanja, ki lahko povzroči katero koli od teh stanj. Pri hipernatremiji je bolj verjetno, da bodo starejši razvili to stanje, ker je občutek žeje manj akuten kot pri mlajših odraslih in otrocih. Starejši bolniki pogosto postanejo dehidrirani preprosto zato, ker niso žejni. Bolniki vseh starosti, ki so hospitalizirani, imajo tudi večjo verjetnost za razvoj obeh teh stanj, pogosto zaradi uporabe določenih zdravil ali zaradi dehidracije.