Učinki slabe drže na tek lahko vključujejo utrujenost, poškodbe in neučinkovito gibanje telesa. Dobra tekaška drža pa lahko izboljša pretok kisika in čas teka. To se bo verjetno začelo z glavo in rameni, ki jih je treba pogosto nagniti navzgor ter jih držati ohlapno in nizko. Trup mora biti pogosto visok in vzravnan z rokami, ki se premikajo naprej in nazaj, medtem ko ostanejo blizu telesa. Tekači bi morali tudi čim manj odskakati, pristati na nogah in vzdrževati udobne korake.
Pravilna tekaška drža je lahko ključna za ohranjanje energije in zagon. Drža lahko pomaga preprečiti poškodbe, natege mišic in padce naprej, kar lahko ovira tekačevo vadbo. Sproščena in pokončna drža lahko tudi izboljša pretok kisika in prepreči raztrgano dihanje. Nekateri tekači sledijo razmerju 3/3, kar pomeni vdih za tri korake in izdih za tri korake, da preprečijo izgubo kisika in držijo držo pokonci.
Dobra tekaška drža se verjetno začne z glavo in rameni. Nagib glave pogosto narekuje celotno držo, kar lahko vpliva na učinkovitost teka. Če na primer držite glavo navzdol, je verjetno, da bo zgornji del telesa pogrbljen, kar bo poslabšalo dihanje in pretok krvi. Noge in roke se bodo morda morale bolj potruditi, da se telo premika naprej.
Po drugi strani lahko ohranjanje nagiba glave navzgor pomaga pri poravnavi vratu in hrbta. Nagib glave in pogled sta pogosto povezana, zato bodo tekači morda želeli, da bodo oči naravno usmerjene naprej, ne da bi štrlele v brado ali iztegnile vrat. Ta drža lahko tudi pomaga tekaču, da spremlja dihanje in tehnike teka, ki jih bo morda treba prilagoditi med vadbo.
Ko sta glava in vrat pod naravnim, udobnim kotom, lahko ramena pomagajo sprostiti zgornji del telesa. Ti morajo ostati ravni in se ne smejo potopiti z vsakim korakom. Tekači so lahko tudi nagnjeni k dvigovanju ramen, kar pogosto povzroča napetost. Ko pa so sproščena in ohlapna in nizka, lahko ramena zmanjšajo napor pri teku. Čeprav lahko utrujenost med tekom dvigne ramena, jih morajo tekači otresti.
Tekaška drža pogosto vključuje trup, na katerega verjetno vplivajo položaji glave in ramen. Ravni trup lahko ustvari optimalno kapaciteto pljuč, podpira spodnji del hrbta in izboljša dolžino koraka. Vsak vdih naj drži trup naravnost, da razbremeni točke pritiska na sklepe in noge. Nekateri tekači si predstavljajo, da na glavi nosijo balon s helijem, da dosežejo pravilno poravnavo trupa.
Tekač mora pogosto biti pozoren tudi na roke. Zamah z roko pogosto deluje s korakom nog, da požene tekača naprej. Poleg tega roke pogosto nadzorujejo raven napetosti v zgornjem delu telesa. Tekaška drža lahko tako koristi ohlapnim rokam s prsti, ki se le rahlo dotikajo dlani. Roke naj prav tako zamahnejo naprej in nazaj, ne pa pred telesom ali izven ob straneh, komolci pa morajo biti ob telesu.
Slaba tekaška drža je pogosto tista, pri kateri se telo napne proti sebi. Roke so lahko na primer obrnjene navzven in ne navznoter. To lahko ustvari odpornost proti vetru in spodbudi noge k težjemu delu. Podobno, če glava, ramena ali trup niso poravnani navzgor, je tek lahko ogrožen. Namesto tega lahko rahel naklon od gležnjev naprej pomaga izboljšati celotno tehniko teka, ohraniti telo naravnost in zagotoviti udobnejšo vadbo.
Dodatni nasveti za tek se pogosto nanašajo na poskakovanje, udarce stopal in korak. Običajno se priporoča, da tekači poskušajo čim bolj zmanjšati odskakanje, da bi se izognili nadaljnji utrujenosti mišic. Poleg tega bi moral udarec stopal na splošno biti na nogah, da se čim bolj zmanjšajo poškodbe. Rastoči trend bosonogega teka naj bi pomagal tekačem, da se izognejo pristanku na petah, medtem ko držijo udarce pod ali rahlo za telesom.
Koraki se bodo verjetno med posameznimi tekači zelo razlikovali. Dolgi koraki so lahko ugodni, če ne spodbujajo prekomernega koraka, kar lahko vodi do poškodb in slabe drže. Nekateri tekači ignorirajo vsak posamezen korak in namesto tega stremijo k obračanju stopal, ki omogoča od 85 do 90 korakov na minuto.