Kako nevarno je lahko kihanje?

Med podpisovanjem knjig v Harlemu leta 1958 je prvi atentat na življenje dr. Martina Lutherja Kinga izvedel Izola Ware Curry, ki je bil kasneje diagnosticiran kot paranoidni shizofrenik. King je tisti dan skoraj umrl v Blumsteinovi veleblagovnici. Ko sta prispela dva policista, sta našla Kinga sedečega na stolu z odpiračem za pisma s slonokoščenim ročajem, zataknjenim v prsih. Policija je odnesla stol in Kinga do čakajočega reševalnega vozila in mu rekla: »Ne kihaj; niti ne govori.” Kirurg v newyorški bolnišnici Harlem se je lotil občutljive, dolgotrajne reševalne akcije – ostra konica odpirača za pisma se je dotikala Kingove aorte in njegov prsni koš je bilo treba odpreti, da bi jo izvlekel. “Če bi kihnil med vsemi temi urami čakanja,” je pozneje Kingu povedal dr. Aubrey Maynard, “bi bila tvoja aorta preluknjana in bi se utopil v lastni krvi.”

Več o napadu na dr. Kinga leta 1958:

Izola Curry je trpel zaradi paranoičnih zablod. Na primer, verjela je, da jo NAACP preganja, ji sledi in ji onemogoča, da bi našla redno delo. To jo je motiviralo, da napade Kinga.
King je pri Blumsteinu dajal avtogram na izvodih svoje prve knjige Stride Toward Freedom: The Montgomery Story, ko je Curry vstopila v trgovino oborožena z napolnjeno pištolo v modrčku in odpiračem za pisma v torbici. Obtožena je bila poskusa umora.
Na žalost bi Kinga aprila 1968 v Memphisu umoril James Earl Ray.