Eseji so pogosto dodeljeni v srednji šoli ali na fakulteti za razrede od angleščine do zgodovine in vsega vmes. Znanje napisati dober esej je ključna veščina za vsakega študenta in se začne z razumevanjem, kako strukturirati oris eseja. Medtem ko bo natančna struktura orisa eseja nekoliko odvisna od vrste eseja, ki ga pišete, in teme, osnovna oblika na splošno velja za vse orise. Pri izdelavi orisa eseja naj pisatelj začne z uvodom, ki mu sledijo trije ali več podpornih odstavkov in konča s sklepom.
Glede na vsebino in namen eseja se uporablja več različnih oblik esejev. Format za primerjavo in kontrast se lahko uporabi, na primer, ko želi pisec bralcu dati objektivne informacije o dveh ali več elementih v kategoriji. Prepričljiv esej pa je namenjen spodbujanju bralca, da sprejme pisčevo stališče o temi.
Osnovna oblika eseja je napisana z rimskimi številkami kot naslovi. Na primer, vsak odstavek običajno prejme svojo rimsko številko, ki ji sledi pika; tako bi bil uvodni odstavek naveden kot »jaz«. na obrisu. Točke pod začetno rimsko številko so nato zamaknjene in napisane z velikimi črkami po abecednem vrstnem redu, ki jim sledi pika – A. nato B. nato C. itd. Podtočke pod vsako točko bodo zamaknjene in zapisane s številkami, kot je 1. nato 2. nato 3. Še več podtočkov je mogoče dodati zamaknjeno in pod številkami, vendar z uporabo malih črk in črke obdobje — a. potem b. nato c., in tako naprej.
Ne glede na vrsto se mora oris eseja začeti z izjavo o tezi, ki bo služila kot glavna sestavina uvodnega odstavka v dejanskem eseju. Izjava teze je tam, kjer pisatelj posebej navede, kaj bo dokazal ali razpravljal v celotnem eseju. Oris mora vključevati tezo z enim stavkom, ki jo bo pisatelj razširil, ko bo pisal dejanski esej.
Po zaključku teze naj ima oris tri do pet podpornih odstavkov; vendar je to odvisno od zahtevanih strani in vrste eseja, ki se piše. Vsak odstavek potrebuje svoj tematski stavek, ki bo bralcu povedal, o čem bo odstavek razpravljal. Vsak posamezen odstavek mora vsebovati eno idejo ali koncept, ki služi dokazovanju ali krepitvi teze in podpornih dokazov. Za drugi in naslednje odstavke naj bo uvodni stavek prehodni stavek, ki zlahka izhaja iz prejšnjega odstavka.
Pod vsakim uvodnim stavkom lahko oris eseja vključuje “načetke” ali ključne besede, ki jih pisatelj namerava uporabiti v odstavku. Z dodajanjem ključnih besed ali besednih zvez v oris bo pisanje eseja lažje, pisec pa bo manj verjetno izpustil pomembno točko. Podtočke ali primere za vsako točko je mogoče dodati tudi orisu, odvisno od tega, kako poglobljen pisatelj želi, da je.
Na koncu orisa eseja pisatelj potrebuje zaključek. Zaključek mora vsebovati stavek, ki ponovno potrjuje izvirni stavek teze in povezuje esej za bralca. Tako izjava o tezi kot sklepni stavek se morata osredotočiti na temo eseja in biti sposobna bralcu povedati, kaj je pisatelj skušal povedati v eseju.