Statuti so pravila in postopki, ki jih vsaka organizacija uporablja za ustanovitev svojega odbora, uradnikov in članstva ter za vodenje svojih operativnih in upravnih poslov. Oseba ali odbor, odgovoren za pisanje neprofitnih statutov, mora biti seznanjen z vsemi vladnimi zahtevami za dokument, pa tudi s splošnimi cilji in potrebami organizacije. Ko pišete podzakonske akte za neprofitne organizacije, naj obravnavajo vse zahtevane informacije, zagotavljajo jasen oris vodenja organizacije in morajo biti čim bolj jasni in kratki.
Statut neprofitne organizacije bi moral vključevati pravila in postopke za ustanovitev upravnega odbora. To bi vključevalo pogostost in postopek za izvolitev ali imenovanje članov upravnega odbora, pa tudi dolžino njihovih mandatov in koliko zaporednih mandatov lahko opravljajo. Statut mora vsebovati informacije o tem, kako bodo potekale seje upravnega odbora, ter najmanjše število članov, ki morajo biti prisotni za sklepčnost glasovanja. Postopke za razrešitev člana uprave, kadar je to potrebno, morajo biti zelo jasno navedeni v statutu. Dobra ideja je tudi izjava, ki opisuje meje odgovornosti za člane uprave.
Izvolitev uradnikov bi morala biti obravnavana tudi v podzakonskih aktih. Neprofitna organizacija bo ugotovila, kateri uradniki so potrebni za učinkovito vodenje poslovanja, nato pa določi pravila za izvolitev uradnikov in dolžino njihovih mandatov. Naloge, odgovornosti in pooblastila vsakega uradnika bi morali biti široko, a jasno opredeljeni. Poleg tega je dobro vključiti izjavo o tem, kateri člani ali pomočniki bodo imeli pooblastilo za nastop, ko je uradnik začasno odsoten.
Organizacija se mora odločiti, ali bo imela članstvo z glasovalno pravico ali ne. Če je splošnemu članstvu dano pooblastilo za glasovanje o določenih vprašanjih, bi moral statut obravnavati postopke za to glasovanje. Običajno bi to vključevalo opredelitev, kdo je član, posameznikove pravice člana kot dela organizacije ter postopek organiziranja sestankov in glasovanja o vprašanjih.
Čeprav je ključnega pomena, da se upoštevajo vsi veljavni predpisi o neprofitnih statutih, morajo biti čim krajši in dovolj široki, da omogočijo organizaciji določeno prilagodljivost. Na primer, namesto da bi rekli, da se bo upravni odbor sestajal ob 6 vsak tretji torek v mesecu, je bolj prilagodljiva izjava, da se bo svet sestajal v rednih časovnih presledkih, vendar vsaj enkrat na četrtletje. To organizaciji omogoča določeno prilagodljivost, da po potrebi spremeni dneve in ure sestankov, vendar ostane v skladu s svojimi lastnimi statuti. To je le en možen primer; koncepta kratkosti in prožnosti bi se morali na splošno uporabljati, kadar koli je to mogoče.
Ko so statuti napisani, odobreni s strani odbora in predloženi ustreznim upravnim organom, jih je treba redno pregledovati, morda vsaka tri do pet let. Neprofitna organizacija lahko v času svojega življenja spremeni smer in fokus, ko se spremenijo potrebe njenih članov. Lokalni in regionalni zakoni v zvezi s podzakonskim aktom o neprofitnih organizacijah se lahko občasno spremenijo. Statut bi moral odražati in podpirati splošni namen organizacije ter ga bo treba občasno spreminjati in revidirati, ko neprofitna organizacija raste in dozoreva. Prav tako je dobro, da vse večje spremembe statuta pregleda izkušen odvetnik, da se zagotovi skladnost z vsemi veljavnimi zakoni.
SmartAsset.