Pridobivanje pomoči za prenajedanje je lahko težavno, ker je mnogim ljudem ta težava neprijetna. Kljub temu je nujno, da si oseba, ki redno prepiha, poišče pomoč, saj je to stanje lahko zelo nevarno, če mu dovolimo, da uide izpod nadzora. Obstaja veliko zasebnih možnosti, ki lahko pomagajo osebi premagati to prisilo, da prenajedajo, vendar podporne skupine pogosto nudijo poceni in dolgoročne rešitve. Če želite dobiti pomoč pri prenajedanju, se morate najprej zavezati, da boste našli vir pomoči, ki vam ustreza.
Najpomembnejša stvar, ki si jo je treba zapomniti pri iskanju pomoči za prenajedanje, je, da kompulzivni prenajedci trpijo za duševnimi težavami, kar pa ne velja za vse ljudi, ki se prenajedajo. Pravzaprav se veliko ljudi, ki se prenajedajo preprosto iz navade, dejansko dobro odzivajo na tradicionalne metode zmanjševanja porabe hrane, kot je dieta. Če je mogoče, naj človek najprej poskusi najti moč, da neha prenajedati od znotraj. Zavezati se novemu življenjskemu slogu je težko, vendar so drastični ukrepi za prenehanje prenajedanja lahko veliko bolj intenzivni kot zgolj odločitev, da prenehate.
Med številnimi načini pomoči za prenajedanje so skupine za podporo morda najpogostejše. Ljudje, ki svojo odvisnost od hrane vidijo kot veliko težavo, se pogosto združijo, da bi drug drugemu ponudili podporo. Strategije, predlagane v teh podpornih skupinah, vključujejo uvedbo odgovornosti, diete in podpornega prijateljstva v človekovo življenje. Podporne skupine za to posebno težavo so pogosto verske, vendar je mogoče najti podporo, ki nima verskega podtona. Za verne ljudi je lahko verski vidik teh podpornih skupin dejansko koristen, ko poskušajo premagati to motnjo.
Za mnoge ljudi je boljši način za pomoč pri prenajedanju pogovor s psihiatrom. Ljudje, ki se kompulzivno prenajedajo, imajo za to pogosto čustven ali psihološki razlog. Hrana lahko predstavlja kazen ali tolažbo, vendar v obeh primerih težava ni v lakoti ali v okusu hrane. Priti do korenine težave lahko pomaga osebi, da trajno premaga prenajedanje.
V res hudih primerih se lahko s kirurškim ali medicinskim posegom odpravi problem prenajedanja, ki pa ga mora za uspeh spremljati terapija. Na primer, spenjanje želodca in nastavljiva operacija želodčnega traku sta obe rešitvi, ki lahko fizično zmanjšata količino, ki jo oseba lahko poje, vendar ne spremenita prisile, ki motivira prenajedanje. Nekateri ljudje na koncu iztegnejo svoje skrčene želodce, ker se kompulzivno silijo jesti hrano, tudi če je boleča. Zato ni dobro iskati zgolj kirurških rešitev za prenajedanje.