Pri vlaganju v tujino je potrebno, da vlagatelji upoštevajo tveganje, ki izhaja iz nihanja valut. Dobiček od naložbe v tuja sredstva se lahko razveljavi zaradi valutnih nihanj ali pa bi vlagatelj lahko doživel nenavaden dobiček, če se valuta tuje države okrepi. Vlagatelji v tuje vrednostne papirje ali druga sredstva morajo upoštevati verjetno gibanje tečaja glede na valuto ciljne države in pretehtati valutno tveganje skupaj z drugimi tveganji naložbe. Nekateri vlagatelji iščejo dobiček z nakupom in prodajo tuje valute, v upanju, da bodo imeli dobiček od kratkoročnih nihanj valut.
Menjalni tečaj je cena, po kateri se lahko ena valuta pretvori v drugo. Na splošno je tam, kjer obstaja spremenljiv menjalni tečaj, stalno gibanje menjalnih tečajev zaradi različnih ekonomskih dejavnikov. To gibanje vpliva na vrednost naložb v tuji valuti.
Kadar obstajajo spremenljivi menjalni tečaji, bosta na menjalni tečaj valute vplivala ponudba in povpraševanje. Cena valute se lahko dvigne, če obstaja povpraševanje po izvozu iz države, če je razpoložljiva obrestna mera za instrumente, denominirane v tej valuti, relativno visoka ali če pride do priliva v državo. Tečaji dnevno nihajo tudi kot posledica špekulacij z valuto, ko ljudje pridobivajo tujo valuto kot naložbo v pričakovanju, da se bo tečaj dvignil. Te valutne špekulacije predstavljajo večino obsega trgovanja na deviznih trgih in povzročajo, da se obrestne mere kratkoročno dvignejo ali znižajo glede na razpoloženje vlagateljev. Dolgoročno bodo verjetno glavni vplivi na menjalni tečaj glavni gospodarski dejavniki.
Menjalni tečaji so včasih določeni z enim tečajem ali pa se občasno spremenijo po sistemu »prilagojenega vezanja«. Druge države bi morda raje imele “upravljan spremenljivi” sistem menjalnih tečajev, v katerem se tečaji na splošno lahko spreminjajo glede na ponudbo in povpraševanje po valuti, včasih pa se lahko prilagodijo tudi z vladno intervencijo. Vlagatelji bi morali preučiti sistem menjalnih tečajev države, v kateri vlagajo, in preučiti verjeten učinek menjalnega tečaja na vrednost njihove naložbe.
Podjetje, ki neposredno vlaga v tujino z ustanovitvijo poslovanja, bo verjetno pridobilo sredstva z uporabo tuje valute. Vrednost teh sredstev za podjetje se lahko spremeni zaradi nihanj valut, kar bi lahko povzročilo velik dobiček ali izgubo pri tečajnih razlikah. Podjetje se lahko zaščiti pred posledicami takšnih nihanj valut z uporabo izpeljanega instrumenta, kot je terminska pogodba ali opcija, ki bo zaščitil ali “zaščitil” valutno tveganje z izničenjem večine učinka gibanja menjalnega tečaja. . Valutno tveganje se nato v veliki meri odpravi z varovanjem, tako da podjetje ne bo ustvarilo večjih dobičkov ali izgub v tuji valuti.
Tečajni špekulant pa se ne ukvarja z odpravo tveganja, temveč prevzema tečajno tveganje z namenom, da s transakcijami ustvari dobiček. Špekulant je bolj zaskrbljen zaradi vsakodnevnega napovedovanja kratkoročnih valutnih nihanj, ki izhajajo iz razpoloženja na trgu, kot pa za preučevanje gospodarskih osnov. Večina dnevnega trgovanja na deviznem trgu je posledica valutnih špekulacij, zato so kratkoročna nihanja valut določena z odzivi trga na dogodke in ne z osnovnim stanjem gospodarstva posamezne države.