Pred približno 19,000 leti je bila Zemlja sredi ogromne ledene dobe, v kateri so celinski ledeniki obstajali vse do Wisconsina, večine Anglije in Irske, južne Nemčije in večine današnje Rusije. Kanada, Norveška, Švedska, Finska in večina Rusije so bile nenaseljene, popolnoma pokrite z ledom. V drugih delih sveta, kot je Kalifornija, so bili alpski ledeniki veliko večji in bolj razširjeni, saj so v gorovje vrezali številne značilnosti, ki so še danes.
Ko zapade sneg in se ne stopi, nastane ledenik, ki se skozi stoletja kopiči v ledene plošče, debele nekaj deset metrov in dve milji. Te nosijo ogromno težo in zdrobijo zemljo pod seboj, ko počasi tečejo navzdol. Urejajo poti, znane kot ledeniške doline. Alpski ledeniki se združujejo na območjih, kjer zlahka tečejo navzdol, ustvarjajo rebraste vzorce med ledeniškimi »rekami« (cirki) in »hribi« med njimi (areti). Te ledeniške značilnosti ostanejo tisoče ali milijone let po začetnem nastanku.
Mnoge neverjetne značilnosti na mestih, kot je dolina Yosemite, so oblikovali ledeniki. Ta območja imajo velike odseke izpostavljenega granita, ki nastane, ko led strga zgornje plasti kamnin, da razkrije spodnjo skalo. Veliko teh granitnih površin nima prave prsti. Drevesa morajo rasti v majhnih razpokah med skalami. Te granitne površine veljajo za idealne za plezanje in jih vsako leto obišče na stotine tisoč ljudi prav v ta namen. Naravni čudež okoliških ledeniških dolin zagotavlja odlično ozadje za zahtevno vzpon.
Obale številnih severnih držav, zlasti tistih, ki so neposredno ob Arktiki, prikazujejo pokrajine, pokrite s fjordi, ki jih povzročajo starodavni ledeniki. Države s fjordnimi obalami vključujejo Kanado, Norveško, Islandijo in Grenlandijo. Norveška je med najbolj znanimi, s tisočimi čudovitimi fjordi. Najdaljši fjord na svetu, Scorseby Sund, se razteza na 217 milj (350 km). Najdemo ga na vzhodni obali Grenlandije.