Biti strpen pomeni spoštovati sisteme prepričanj ali prakse drugih, bodisi kot posameznika bodisi kot kulture. Izraz strpnost se pogosto uporablja v religiji ali v družbi kot razumevanje, da imajo drugi lahko drugačne sisteme prepričanj ali izgledajo drugače. Pravzaprav so vlade, kot so ZDA, čeprav nepopolne, temeljile na konceptu strpnosti, zlasti na zmožnosti svobodnega izpovedovanja različnih religij.
Razumevanje kulture ali prakse drugih lahko pomaga osebi, ki meni, da ni dovolj strpna. To ne pomeni, da je treba iti tako daleč, da bi vadil na enak način kot drugi. Nekdo, ki želi postati bolj strpen do homoseksualnega načina življenja, ni nujno, da postane homoseksualec. Pridružitev organizacijam, kot so PFLAG, Starši in prijatelji lezbijk in gejev, lahko pomaga pri spodbujanju strpnosti in empatije.
V programu 30 Days, dokumentarnem/resničnostnem šovu, ki ga je ustvaril Morgan Spurlock, je Spurlock vzel ljudi iz različnih okolij in jih za 30 dni potopil v zelo drugačno kulturo. Ena epizoda je bila še posebej učinkovita, ko se je fundamentalistični kristjan strinjal, da bo 30 dni živel z islamsko družino.
Najbolj zanimivo je bilo dejstvo, da je kristjan skrbel za molitev z muslimani, saj je čutil, da bo molil k napačnemu Bogu. Ni se zavedal, da islam izhaja iz judovsko-krščanske tradicije in da muslimani častijo istega Boga, čeprav z nekaj razlikami v interpretaciji.
Tako se lahko s spoznavanjem prakse, da postanemo bolj strpni, spoznamo podobnosti, pa tudi razlike. V primeru osebe, ki skuša postati bolj strpna do homoseksualnosti, lahko pomaga, da je odprta za prijateljstvo z nekom, ki je gej.
Biti bolj strpen je pogosto zastrašujoče delo za ljudi s togo strukturo prepričanj. V nekaterih primerih ljudje verjamejo, da je moralno narobe tolerirati vedenje, ki ga opredeljujejo kot grešno. Toda tudi v velikih verskih strukturah, kot je rimskokatolištvo, kjer se aktivno homoseksualno vedenje šteje za grešno, se župljani prosijo, naj ločijo »greh od grešnika«.
Tako je katoličanom in številnim drugim verskim skupinam zapovedano, naj ljubijo vse ljudi, ne glede na njihovo vedenje. To lahko povzroči bolj strpno vedenje pri odprtih ljudeh, vendar ga je morda težko doseči pri ljudeh, ki sovražijo določeno vedenje.
Da bi postali bolj strpni, ni potrebno zavreči svojih verskih prepričanj. Pogosto biti bolj strpen pomeni sprejeti, da morajo drugi ljudje najti svoje lastne poti in soditi po lastnem premisleku o tem, kaj je prav.
Biti bolj toleranten se na koncu zmanjša na odločitev, da drugim ljudem dovoliš, da delajo lastne napake, kot jih definiraš, in živijo svoja življenja. Pomeni tudi spoštovanje ljudi vseh ver in ras. Strpnost spodbujamo z razumevanjem podobnosti in razlik, zaviramo pa jo z zavračanjem izražanja empatije. Učenje, ki je eno naših največjih prednosti, pomaga ljudem, da postanejo bolj strpni in lahko pomaga na poti do manj obsojanja.