Ohmov zakon se lahko uporabi za določitev napetosti upora za katero koli komponento v vezju. Preprosti izračuni, ki temeljijo tudi na Ohmovem zakonu, omogočajo, da se izračuna tudi napetost uporov na upori v seriji ali vzporedno. Upori so pogosti sestavni deli električnih tokokrogov in so izdelani v najrazličnejših oblikah. Večina je označenih s standardno pasovno lestvico, ki jo je mogoče zlahka prebrati za določitev upora in s tem napetosti za znani tok, ki se lahko pričakuje pri določenem uporu.
Ohmov zakon pravi, da lahko elektromagnetno silo ali napetost na kateri koli točki v vezju določimo tako, da pomnožimo tok z uporom. Tako je napetost (V) = tok (I) x upor (R). Ko so upori združeni v seriji, drug za drugim, se lahko s to formulo določi napetost na katerem koli danem uporu v seriji. Alternativno je mogoče dodati upor vseh uporov v seriji in uporabiti Ohmov zakon za izračun napetosti uporov za celotno serijo.
Vzporedni upori bodo imeli različne stopnje toka, saj bo električni tok raje imel pot manjšega upora, več toka pa bo teklo skozi šibkejše upore. Prevodnost – recipročna upornost – vsakega upora v vzporedni konfiguraciji se lahko sešteje, da se določi skupna prevodnost niza uporov. Tako je 1/R(skupaj) = 1/R(1) + 1/R(2), dokler niso upoštevani vsi upori in napetost upora se lahko določi z uporabo Ohmovega zakona.
Upori so izdelani iz različnih snovi in so na voljo v različnih oblikah in velikostih. Aksialni upori so oblikovani kot cilindri z žicami, ki štrlijo iz vsakega konca, da se olajša njihova namestitev na ploščo. Bili so najpogostejša vrsta uporov skozi večino 20. stoletja. Upori drugih oblik in velikosti se pogosto uporabljajo, zlasti za zelo majhne elektronske naprave, kjer aksialni upori morda niso praktični.
Vrednost upora standardnega aksialnega upora je običajno označena na uporu z vrsto barvnih črt. Štiri ali pet črt označuje nazivno vrednost upora upora in proizvodno toleranco – kako močno se lahko upor razlikuje od te nazivne vrednosti. Ti pasovi so črni, rjavi, rdeči, oranžni, rumeni, zeleni, modri, vijolični, zeleni in beli, kar ustreza številkam od nič do devet za prvi dve črti ali prve tri v petpasovnih uporih. Preostali pasovi označujejo moč desetega množitelja in varianco.
Pri ocenjevanju pasovnega upora se lahko vrednost upora določi iz teh označevalnih pasov. Ko je vrednost upora določena, se lahko izmeri tok toka čez ta upor. Končno lahko napetost upora nato izračunamo z uporabo Ohmovega zakona.