Kako konfiguriram omrežno kartico z Linux®?

Nastavitev omrežne kartice z Linux® se pogosto izvede samodejno s programsko opremo za zaznavanje strojne opreme, ki je priložena večini sodobnih distribucij Linux®. Vendar pa se lahko zgodi, da omrežna kartica ni samodejno pravilno konfigurirana ali ko želite konfigurirati drugo omrežno kartico z Linux®. V vsakem primeru obstaja nekaj primarnih načinov za delo s konfiguracijo omrežne kartice, bodisi z grafičnim uporabniškim vmesnikom (GUI) ali vmesnikom ukazne vrstice (CLI).

Uporaba GUI vaše distribucije Linux® bo zagotovila uporabniku najbolj prijazna in enostavna sredstva za konfiguracijo vaše omrežne kartice z Linux®. To pa se lahko razlikuje glede na namizno okolje Linux® za vašo distribucijo. V večini primerov bodo distribucije Linux® uporabljale namizna okolja Gnome® ali K Desktop Environment (KDE®), od katerih ima vsako programski GUI za konfiguriranje vašega omrežja. Programska oprema KNetworkManager opravlja to delo za namizje KDE®, medtem ko se v Gnome® imenuje NetworkManager. Oba ponujata možnost konfiguriranja že zaznane omrežne kartice z omrežnimi parametri, podatki o naslovu IP, kot tudi dodajanje nove omrežne kartice.

Če delate iz CLI za nastavitev vaše omrežne kartice z Linuxom, pa boste najprej želeli ugotoviti, ali je vaša omrežna kartica že vzpostavljena in deluje, tako da v terminalski aplikaciji izdate ukaz ifconfig. Če ukaz vnesete brez argumentov, bo izpisal vse trenutne vmesnike in njihove nastavitve. Najpogostejša sta eth0, ki je prva omrežna kartica Ethernet v sistemu, in lo, vmesnik za povratno zanko, ki je navidezni programski vmesnik. Ukaz ifconfig lahko nato uporabite za omogočanje ali onemogočanje vmesnika ter spreminjanje naslova IP ali drugih informacij o omrežju. Če želite na primer nastaviti naslov IP vmesnika eth0, bi izdali naslednji ukaz ifconfig.

ifconfig eth0 192.168.1.10 omrežna maska ​​255.255.255.0 gor

V vrstnem redu od leve proti desni je prvi parameter vmesnik za spreminjanje, eth0, nato naslov IP, ki mu ga je treba dodeliti, in nato podomrežje, ki mu pripada računalnik. Končni parameter, ki ga daje ifconfig, je “gor” ali “down”, kar računalniku pove, naj omogoči ali onemogoči omrežno kartico. Preverite ustrezne nastavitve za svoje omrežje, kot so vrsta omrežja, podomrežje, morebitni prehodni usmerjevalniki, da sestavite ustrezen ukaz.

Seveda bo ta ukaz konfiguriral samo vašo omrežno kartico z Linux® za trenutno sejo in bi ga bilo treba vnesti po vsaki prijavi v računalnik. Da bi se izognili temu, distribucije Linux® izvajajo različne skripte in datoteke, ki bodo to samodejno storile namesto vas ob vsakem zagonu računalnika. Lokacije in imena teh skriptov in konfiguracijskih datotek se razlikujejo glede na vašo distribucijo Linuxa, zato preverite, katere datoteke želite spremeniti. Z urejanjem teh konfiguracijskih datotek v urejevalniku besedil bo operacijski sistem nato samodejno naložil ustrezno omrežno konfiguracijo.