Kako je nastal Osončje?

Sončni sistem je nastal iz zgoščenega območja v lokalnem oblaku prahu. Bližnje eksplozije supernov so motile ravnotežje oblaka prahu pred več kot petimi milijardami let in ustvarile košček gostote, v središču katerega je nastalo naše Sonce. Te oblake lahko danes opazujemo v drugih regijah galaksije – imenujemo jih Bokove krogle. Ker so razmeroma gosti oblaki prahu, Bokove krogle blokirajo svetlobo iz predmetov znotraj in za njimi, kar je podkategorija temnih meglic. Zaradi tega je nemogoče neposredno opazovati nastanek novih zvezd, čeprav nam simulacije astrofizikov dajejo dobro predstavo o tem, kako deluje.

Začeti kot nepravilen oblak, ko je bilo vzpostavljeno težišče, bi se mnogi prašni delci v oblaku, ki sestavljajo zgodnji sončni sistem, začeli premikati v bolj pravilne orbite in krožiti okoli novorojene zvezde kot protoplanetarni disk. Znotraj oblaka so se veliki kosi kamnin zgostili v planete, ki so začeli čistiti svoje orbite iz materiala in ga integrirali vase. Jupiter, ki je najbolj masiven planet, je verjetno naredil veliko pometanja. Mnogi astronomi verjamejo, da je Jupiter morda dejansko omogočil življenje na Zemlji, saj je absorbiral večino potepuških kamnin v našem sončnem sistemu in jim tako preprečil, da bi vplivali na druge planete, kot je naš.

Po desetih ali stotinah milijonov let so večino naplavin v sončnem sistemu bodisi odstranili planeti ali pa so se premaknili v stabilne orbite, ki resonirajo s orbitami planetov. Zato je večina asteroidov in vesoljskih odpadkov lokaliziranih v sorazmerno natančnih pasovih, kot sta glavni asteroidni pas med Marsom in Jupitrom ter Kuiperjev pas onkraj Neptunove orbite.

Astronomi teoretizirajo, da se večina sončnih sistemov oblikuje na skoraj enak način, čeprav so za masivnejše zvezde stabilne orbite dlje. Številne zvezde so tudi člani binarnih sistemov, v tem primeru pa zvezde same pometajo naplavine bolj kot njihovi planetarni spremljevalci. V zadnjih letih so znanstveniki odkrili na stotine ekstrasolarnih planetov in zdi se varna stava, da jih ima večina zvezd. Ves čas nastajajo novi sončni sistemi, ki jih pogosto katalizirajo eksplozije supernov, ki sejejo zvezdne oblake s težkimi elementi.