Kako izvedem okoljsko analizo?

Izvedba okoljske analize se izvede tako, da naštejemo vse možne zunanje dejavnike, ki bi lahko vplivali na poslovanje, pregledamo te dejavnike, da najdemo priložnosti ali grožnje in pripravimo poročilo o vplivu z akcijskim načrtom. Okoljska analiza obravnava politične, okoljske, družbene in tehnološke spremembe ali dogodke, ki jih podjetje ne more nadzorovati. Njihove možne vplive na poslovanje je treba pregledati, da ugotovimo, ali so spremembe ali dogodki potencialne priložnosti ali grožnje. Podjetje mora nato razviti strategijo za izkoriščanje priložnosti ali akcijski načrt za premagovanje ali izogibanje morebitnim grožnjam.

Naštevanje vseh možnih zunanjih dejavnikov je prvi korak pri izvedbi okoljske analize. Ti dejavniki so razvrščeni kot politični, okoljski, družbeni in tehnološki. Primeri zunanjih dejavnikov so nerešena vladna zakonodaja, zaostritev predpisov o varstvu okolja, premik demografije in sproščanje novih izumov. Na primer, uvedba predvajalnikov DVD je povzročila, da so videorekorderji postopoma zastareli. Proizvajalci videorekorderjev, ki so se hitro prilagodili tej novi tehnologiji, so lahko izkoristili priložnost, da postanejo vodilni na trgu.

Pregled vsakega zunanjega dejavnika na seznamu je treba opraviti zraven, da bi ločili priložnosti od groženj ali da bi ugotovili, ali ima določen dejavnik obe lastnosti. Priložnosti so tekoči zunanji dogodki ali situacije, ki jih podjetje lahko uporabi za ponovno pozicioniranje, rast ali namene blagovne znamke. Če je bil v eni panogi napovedan tehnološki napredek, lahko podjetje vidi, ali prevzem te tehnologije predstavlja priložnost, da ustvari konkurenčno prednost v svoji panogi. Grožnje so ovira ali trend, ki lahko vodi do izgube tržnega deleža ali dobička. Na primer, če bo kmalu sprejeta vladna zakonodaja, ki bo od podjetja zahtevala vlaganje v drago opremo, bi to spadalo v kategorijo groženj.

Priprava poročila o vplivu je zadnji korak pri izvedbi okoljske analize. To poročilo o vplivu loči zunanje dejavnike v kategorije priložnosti in grožnje ter jih nato navede po pomembnosti. Priložnosti bi morale vključevati, kako bo podjetje izkoristilo priložnost, povezane stroške in kaj bi se zgodilo, če ne bi ukrepali. Za vsak dejavnik, ki je naveden kot grožnja, bi moral razpravljati, zakaj je grožnja, morebitno škodo, če se ne ukrepa, in načrt za izogibanje ali zmanjšanje njegovih učinkov na podjetje. Ta del okoljske analize bi moral obravnavati tudi verjetnost vsakega dogodka in upoštevati morebitne časovne omejitve za ukrepanje.

SmartAsset.