Za izračun drsečega povprečja se mora posameznik najprej odločiti, kakšno drseče povprečje je potrebno, preprosto povprečje ali tehtano povprečje. Po tem lahko posameznik izračuna drseče povprečje ročno, s pomočjo programa za preglednice ali na podlagi zaključkov iz strokovnih mnenj. Uporabljena vrsta je odvisna od matematične in tehnološke ravni udobja posameznika.
Na borzi lahko cena niha v določenem časovnem obdobju, drseče povprečje pa se uporablja za prikaz, kako in kdaj lahko delnica niha od tega povprečja. Drseče povprečje bo preučilo stroške v določenem številu dni. Na primer, če je potrebno 30-dnevno povprečje delnice, se pregleda zadnjih 30 dni. Iz tega razloga bo cena iste delnice teden dni pozneje drugačna. Poznavanje te številke pomaga vlagatelju, da ne upošteva redkih dnevnih nihanj cen in ustvari redne, pričakovane vrednosti za delnico.
Ročna metoda za določanje preprostega drsečega povprečja je manj zapletena kot določanje tehtanega. Preprosto povprečje je tisto, kar bi mnogi menili za običajno povprečje za določeno število dni. Če bi na primer preučevali obdobje petih dni, bi se vsota cen za vsakega od petih dni delila s 5, da bi izračunali povprečje. Tehtano povprečje daje večjo težo ali pomen bolj trenutnim cenam. Torej bi se v tem primeru starejši dnevi pomnožili z 1, novejše cene pa bi bile pomnožene z višjim številom, nato bi se vsota vseh prilagojenih cen delila s skupnimi številkami, uporabljenimi za množenje številk.
Te postopke je mogoče dodatno poenostaviti z uporabo razpoložljive tehnologije, kot je program za preglednice. Za izračun preprostega drsečega povprečja v takem programu lahko uporabnik vpiše datume v en stolpec in ustrezno ceno v drugega. Program bo imel posebno formulo, ki jo je mogoče vnesti za izračun različnih vrst povprečij, kot je tehtano drseče povprečje. Če uporabnik te formule ne pozna, mora imeti program vgrajeno funkcijo navodil ali pa je priložen priročnik z navodili.
Še enostavnejša možnost je branje zaupanja vrednega poročila profesionalne investicijske družbe ali vprašanje finančnega svetovalca. S to možnostjo so na voljo ne le drseča povprečja, ampak je pogosto tudi analiza. Strokovno mnenje ali druga raziskava lahko vključuje pojasnila ali primerjave, ki jih povprečen vlagatelj težko pridobi samostojno.