Slušne veščine so tiste, ki se osredotočajo na zaznavanje zvoka, prepoznavanje zvoka, zvočno razlikovanje in razumevanje zvoka. V osnovi to pomeni slišati, prepoznati in razumeti zvoke. Večina slušnega dela se opravi z otroki, vendar lahko tudi odrasli izboljšajo svoje sposobnosti. Svoje slušne sposobnosti lahko izboljšate tako, da poslušate in predvajate glasbo, se pogovarjate in prepoznate različne tone glasu ter vadite ugotavljanje razlik med podobnimi zvoki.
Preden poskušate izboljšati človekove slušne sposobnosti, je pomembno ugotoviti morebitne težave, ki jih ima s sluhom ali razumevanjem. En primer je motnja slušne obdelave (APD), stanje, ki osebi preprečuje obdelavo informacij, ki jih sliši. Oseba z APD lahko zazna zvoke, vendar ušesa in možgani ne sodelujejo pri interpretaciji in razumevanju slušnega signala, zlasti govornih signalov. Ko bi bila oseba z APD nameščena v hrupnem okolju, bi imela veliko težje izbrati govor med drugim zunanjim hrupom kot v optimalnem okolju poslušanja. Avdiolog lahko ugotovi, ali ima oseba APD.
Če ima otrok APD ali drugo slušno stanje, lahko naredite številne stvari, da izboljšate njegove ali njene slušne sposobnosti. Otrok mora biti zdrav in ne sme imeti drugih slušnih okvar, sicer te prakse morda ne bodo delovale. Če otroku omogočite poslušanje širokega nabora različnih vrst glasbe in mu pomagate pri njegovem spoštovanju glasbe, je dober način za začetek izboljševanja slušnih veščin. Igranje in petje pesmi in rim lahko otroku pomaga, da se nauči zaznavati različne zvoke in uskladiti prepoznavanje različnih tonov med ušesom in možgani.
Preprost pogovor z otrokom je zelo koristen tudi pri krepitvi njegovih slušnih sposobnosti. Med pogovorom lahko otroku naročite, da se odzove z različno intenzivnostjo glasu, da zagotovi, da lahko sliši določene jakosti zvoka. Če se otrok odzove s posebnimi glasovnimi intonacijami, kot je glasovni pregib, uporabljen pri postavljanju vprašanja, je prav tako koristno za izboljšanje otrokovih slušnih sposobnosti.
Odrasli lahko izboljšajo tudi svoje slušne sposobnosti, vendar je lahko težje. Odrasel človek ima že vzpostavljen nevrološki okvir v možganih, zato ga je v odrasli dobi težje spremeniti. Otroški možgani so v nevrološkem smislu veliko bolj »plastični« kot možgani odraslega, kar pomeni, da se otrokovi možgani lažje spreminjajo in prilagajajo.
Odrasla oseba pa se lahko udeleži enakih vaj kot otroci in ima od tega tudi korist. Poslušanje glasbe, zlasti prepoznavanje tonov, lahko pomaga izboljšati vaše slušne sposobnosti v smislu krepitve odnosa med ušesom in možgani. Vadba pogovora je lahko tudi koristna, če pozorno poslušate, kako različni ljudje uporabljajo vokalne čakalne vrste za izražanje pomena.