Abruška klobasa je vrsta suhe italijanske klobase, ki je najbolj znana po svoji pikantnosti. Prava abruška klobasa vsebuje surovo svinjino, beli in črni poper v zrnu ter mešana zelišča in je sušena v dimu in čili papriki. Če želite kupiti najboljši izdelek, poiščite trden primerek s srednje zrno in gosto teksturo. Klobasa mora biti nagubana in razbarvana, na površini pa se lahko pojavi bela plesen, vendar nikoli ne sme imeti rjavih madežev, zračnih žepov ali trde površine. Izogibajte se kuhani, obsevani ali zamrznjeni klobasi, ki ima slabši okus.
Ta vrsta klobas je znana tudi kot abruška salama, abruška suha klobasa ali sladka abruška klobasa in izvira iz regije Abruci v vzhodni Italiji. Večina klobas, označenih kot abruške, je narejenih zunaj te regije in morda ne uporabljajo istih sestavin ali tehnik kot tradicionalni proizvod. Suha sušenje, ki se uporablja v tej vrsti klobas, pomeni, da se včasih prodaja kot neke vrste salama.
Abruške klobase so narejene iz sveže, surove svinjine, sesekljane na srednje fino, ter črnega in belega popra in mešanice začimb, ki se razlikuje od proizvajalca do proizvajalca. Zmes se napolni v naravno ovojnico, nato pa ročno ali strojno zaveže. Abruška klobasa se nato strdi z izpostavljenostjo zraku in notranjo fermentacijo, delno pa je tudi dimljena z lesom in čili papriko, kar ji daje značilen dimljen in pikanten okus.
Prava abruška klobasa mora biti čvrsta in rahlo težka za rezanje, z razpokano kožo, ki je lahko prevlečena s praškasto belo plesnijo. Prisotnost plesni na površini klobase je naravni del sušenja in ne kaže na kvarjenje, vendar v notranjosti ne sme biti plesni. Nikoli ne kupujte suhe klobase, ki je mehka, ima v notranjosti zračne žepe ali je zunaj zelo trda, saj lahko to kaže na kontaminacijo z bakterijami ali drugimi mikroorganizmi. Pred rezanjem klobaso shranjujte na hladnem in suhem mestu, po lomljenju kože pa v hladilniku.
Vse meso, označeno kot abruške klobase, ni proizvedeno s tradicionalnimi tehnikami. Nekateri izdelki so podvrženi kuhanju, zamrzovanju ali obsevanju, da se odstranijo morebitni onesnaževalci in da se bolje uskladijo s predpisi o varnosti hrane. Te tehnike pa spremenijo okus mesa in se jim tradicionalni izdelovalci klobas izogibajo. Pravilne metode suhega sušenja ustvarijo varno klobaso brez bakterij ali drugih onesnaževalcev v notranjosti, ne da bi to vplivalo na okus.