Kako izberem najboljši por?

Tako kot pri vsej zelenjavi je treba tudi tu paziti na nekaj stvari, da bo na novo kupljen por čim bolj kakovosten. Celoten videz pora mora biti svež, živ in zdrav s temno zelenimi listi na vrhu ter svetlo belo čebulico in dno. Če so listi posušeni, zviti ali porumeneli ali če je katerikoli del površine pora izlužen, se ga je treba izogibati. Glede na to, kako je por shranjen na tržnici, ne smemo kupovati rastlin, ki imajo tanko sluz ali mokroto okoli podlage, ker to pomeni, da so bile napačno shranjene ali pa so zelo stare. Dober por ne sme biti pretirano velik glede na svojo sorto in letni čas, namesto premočnega vonja po žvepla pa mora imeti rahel, svež vonj po čebuli.

Ena prvih stvari, na katere morate biti pozorni pri izbiri najboljšega pora, je njegova barva. Zdrav, dobro obdelan por bo imel drzen par kontrastnih barv. Listi na vrhu bodo temno zeleni, imajo nekaj življenja in ne bodo počrneli. Čebulica na dnu pora mora biti zelo bleda ali bela in zdravega videza. Rumeni ali rjavi odtenki in temne lise kažejo na nekaj težav in poru se je treba, če je le mogoče, izogibati.

Prav tako je treba pogledati teksturo pora. Listi morajo biti močni in močni; ne smejo biti tanke, ovenele, polne lukenj ali povešene. Beli del pora mora biti na dotik čvrst in ne preveč sluzast, hkrati pa ne sme biti tako suh, da bi se koža začela luščiti. Če so korenine na dnu čebulice zelo krhke ali črne, je to lahko znak, da je por dolgo sedel ali je bil napačno ravnan.

V dveh letnih časih, ko je por v sezoni, je običajno različnih velikosti. Spomladanski por je ponavadi manjši in tanjši od tistega, ki smo ga pobrali jeseni. Pri izbiri pora je praviloma bolje imeti srednje veliko rastlino. Večji por ponavadi razvije zelo vlaknasta jedra, dlje ko pustimo rasti. Splošno pravilo je, da se izogibate poru, ki meri več kot 1.5 palca (približno 4 centimetre) v širino, ker bo imel zelo trdo sredino.

Če kupujete več kot en por, je lahko koristno, da izberete por podobne velikosti. To lahko pomaga, da se vsi kosi v receptu kuhajo z enako hitrostjo, pri čemer se zagotovi, da nič ne zažge ali ostane nekuhano. Podobno se je treba zavedati, da večina receptov zahteva samo beli del pora, zato bo morda potrebnih več stebel, da dobimo dovolj beljakov, da dobimo potrebno količino pora.