Ko gre za izbiro odprtokodnega poštnega strežnika, bo vsaka storitev sposobna obravnavati osnovne funkcije pošiljanja in prejemanja e-pošte; Pomembni vidiki, ki jih uporabniki in skrbniki iščejo, so dodatne funkcije. Večina odprtokodnih programov za poštni strežnik je zgrajena s funkcijami za podjetja ali zaposlene ljudi, ki potrebujejo organizacijo. To pomeni, da bi morali uporabniki iskati poštne strežnike z imeniki, koledarji in orodji za načrtovanje. Druga pomembna funkcija je možnost takojšnjega pošiljanja sporočil drugim uporabnikom, saj je to lahko hitreje kot e-poštni pogovor. Varnost je potrebna, zato je potrebno šifriranje, zmožnost blokiranja neželene pošte pa bo pripomogla k temu, da bo nabiralnik za pomembna e-poštna sporočila prazen.
Poleg pošiljanja in prejemanja e-pošte imajo e-poštni strežniki orodja, ki uporabnikom omogočajo organiziranje komunikacije in vsakdanjega življenja. Za pomoč pri tem bi moral odprtokodni poštni strežnik priložiti imenik, tako da lahko uporabniki dodajajo in organizirajo stike ter koledar za načrtovanje dnevnih dogodkov. Pri organizaciji bodo v pomoč tudi bolj specifična orodja za načrtovanje, ki uporabnikom omogočajo, da razporedijo svoje dni do ure.
Pošiljanje e-pošte z odprtokodnim poštnim strežnikom je hiter način za komunikacijo z nekom, vendar ni tako hitro kot takojšnje sporočanje. To omogoča dvema uporabnikoma, ki sta oba na spletu, da komunicirata kot v pogovoru, kar olajša komunikacijo bolje kot e-pošta. E-poštni strežniki z možnostjo takojšnjega sporočanja bodo pomagali pri še hitrejši komunikaciji.
Če je e-poštni naslov kdaj ogrožen ali če pošiljatelj neželene pošte pošilja e-pošto na naključne e-poštne naslove, je možno, da bo skrbnik prejel poplavo neželene e-pošte ali e-pošte z virusi. To pomeni, da bo nabiralnik poln neuporabnih e-poštnih sporočil, ki po nepotrebnem zasedejo pomnilnik, in obstaja možnost, da bo skrbnik pomotoma odprl zlonamerno e-pošto. Da se to ne bi zgodilo, mora odprtokodni poštni strežnik opremljen z blokatorji neželene pošte, tako da lahko skrbnik blokira določena e-poštna sporočila in pošiljatelje.
Varnost pred vsiljeno pošto je koristna, vendar je prednostna naloga tudi varovanje samega e-poštnega naslova pred vdorom ali vohunjenjem. Za zaščito strežnika mnogi e-poštni strežniki šifrirajo sporočila in vso interakcijo s strežnikom, kar zunanjim silam otežuje prodor v strežnik. E-poštni strežnik bi moral imeti vsaj osnovne šifrirne protokole, sicer se bodo hekerji zlahka prikradli na e-poštni naslov ali vohunili za pogovore, ki temeljijo na e-pošti.