Okrevanje po možganski kapi poteka v dveh fazah. Prva faza je akutno okrevanje, druga pa dolgotrajna rehabilitacija. Vsaka faza je pomemben del procesa okrevanja in trdo delo skozi celoten proces zagotavlja najboljše možnosti za povrnitev spretnosti, poškodovanih med možgansko kapjo. Čas, ki je potreben za okrevanje po možganski kapi, je odvisen od obsega škode zaradi možganske kapi, usposobljenosti rehabilitacijskega tima ter pripravljenosti žrtev možganske kapi in družine za delo na rehabilitaciji.
V začetni, akutni fazi okrevanja bo rehabilitacijska ekipa žrtev možganske kapi spodbujala, da se čim bolj premika. Vključevali se bodo v tako imenovano pasivno gibanje. Med pasivnim gibanjem terapevt ali medicinska sestra fizično premika dele telesa, ki jih bolnik po možganski kapi ne more premikati sam. Če je možganska kap prizadela govor, se bo zelo zgodaj začela tudi logopedska terapija. Ta rehabilitacija se začne takoj, ko se bolnik stabilizira po možganski kapi, idealno v 24 urah.
Druga faza okrevanja po možganski kapi vključuje intenzivno terapijo. Ta terapija lahko traja tedne, mesece ali leta. V prvih dneh zdravljenja se izboljšanje pri bolniku običajno pojavi hitro. To hitro izboljšanje daje bolniku spodbudo, da nadaljuje s svojim programom okrevanja po možganski kapi.
Sčasoma se napredek upočasni in bolnik s možgansko kapjo lahko postane razočaran. Pomembno je, da se program okrevanja po možganski kapi nadaljuje. Čeprav se bo napredek upočasnil, se bo nadaljeval. Približno 10 % žrtev možganske kapi bo skoraj popolnoma okrevalo. Dodatnih 25 % bo okrevalo le z manjšimi telesnimi ali duševnimi okvarami.
Da postanete eden izmed 35 % ljudi, ki si lahko po možganski kapi povrne dobršen del življenja, je pomembno, da nadaljujete z vso predpisano terapijo. Fizikalni in delovni terapevti bodo bolniku s možgansko kapjo pomagali povrniti čim večjo mobilnost, nato pa mu bodo pokazali, kako nadomestiti morebitne izgubljene spretnosti. Logoped dela tako, da pacientu pomaga, da si povrne čim več govora, nato pa te veščine izpopolni, da lahko komunicira z drugimi.
Če zavarovanje preneha plačevati okrevanje po možganski kapi ali rehabilitacijski tim meni, da nadaljevanje ne bo produktivno, lahko bolnik s kapjo nadaljuje z delom sam. Skoraj vsa rehabilitacijska prizadevanja se osredotočajo na usmerjeno in visoko osredotočeno vadbo veščin. Ključ do povrnitve izgubljenih veščin je ponavljanje. Neskončno ponavljanje izgubljenih veščin bo sčasoma pomagalo možganom, da se preoblikujejo, tako da lahko funkcija postane samodejna.