Okrevanje po mikrodiscektomiji je za večino bolnikov, ki so podvrženi posegu, razmeroma hiter proces. Pacient običajno preživi eno noč v bolnišnici takoj po posegu in ga nato odpustijo, če ni zapletov. Nekateri zdravniki priporočajo počitek hrbta več tednov, čeprav tehnično ni prišlo do sprememb v hrbtenici bolnika in se lahko naslednji dan pogosto vrne v normalno aktivnost.
Po operaciji mora bolnik ostati v bolnišnici čez noč, da se zagotovi, da poteka okrevanje po mikrodiscektomiji. Če je vse v redu, se bolnik zjutraj odpusti in se lahko takoj vrne v normalno življenje. Študije kažejo, da takojšnje nadaljevanje normalnega gibanja ne vpliva negativno na bolnikove možnosti za okrevanje. Kljub temu pa nekateri zdravniki priporočajo, da se bolnik šest tednov po operaciji ne zvija ali upogiba. Bolnikom lahko tudi svetujemo, naj ne dvigujejo težkih predmetov v istem obdobju šestih tednov.
Za bolnike, pri katerih po operaciji ni zapletov, se lahko domneva, da so popolnoma ozdravljeni po približno šestih tednih. Verjetno pa se bo bolnik v nekaj dneh počutil bolje. Pri 90 % do 95 % bolnikov je okrevanje po mikrodiscektomiji trajno. Občasno pa lahko prizadet disk ponovno poči, kar lahko zahteva dodatno operacijo. Disk, ki je dvakrat počil, ima večje tveganje, da bo v prihodnosti ponovno počil.
Mikrodiscektomija je kirurški poseg, ki se uporablja za popravilo hernije diska v hrbtenici. Operacija vključuje odstranitev hernije materiala, ki povzroča bolečino in nelagodje s pritiskom na živec ali hrbtenjačo. Mikrodiscektomija vključuje majhen rez in mikroskop, ki se uporablja za pregled kirurškega procesa. Okrevanje po mikrodiscektomiji je hitrejše od okrevanja po standardnem postopku diskektomije, ker pacientu ne povzroči toliko travme.
V večini primerov hernije diska bo zdravnik počakal in preveril, ali se stanje izboljša samo od sebe. Bolnik običajno pokaže izboljšanje v šestih do 12 tednih. Po tem obdobju je malo verjetno, da se bo stanje popravilo samo od sebe in zdravnik lahko priporoči operacijo. Operacija pri poškodbi, ki je starejša od treh do šestih mesecev, lahko zmanjša učinkovitost operacije, zato se zdravniki običajno odločijo za hitro ukrepanje, ko se odločijo, da se stanje ne bo izboljšalo samo od sebe.