Zakon o odgovornosti za izdelke se osredotoča na odškodnino potrošnikom, ki so utrpeli poškodbo zaradi odgovornosti za izdelke. Odgovornost za izdelek je zelo zapleteno področje prava, ki zahteva različno dokazno breme, odvisno od jurisdikcije. V Združenih državah, na primer, mora tožnik dokazati krivdo na strani oblikovalca, proizvajalca, distributerja ali prodajalca. V Združenih državah se lahko poškodba zaradi odgovornosti za izdelek pokaže z dokazovanjem napake v načrtovanju, proizvodne napake ali neuspešnega opozorila. V Evropski uniji pa je poškodba zaradi odgovornosti za izdelek odškodninska brez dokazovanja krivde.
Za dokazovanje škode zaradi odgovornosti za proizvod zaradi napake v konstrukciji mora tožnik dokazati, da je v osnovni zasnovi izdelka obstajala inherentna težava. Tožnik mora dokazati, da so bili vsi izdelki, izdelani z določenim dizajnom, pomanjkljivi, ker je sam dizajn pomanjkljiv. Poleg tega mora tožnik dokazati, da se je poškodoval zaradi napake pri oblikovanju izdelka.
Proizvodne napake se od napak v načrtovanju razlikujejo po tem, da vsi izdelki ne bodo okvarjeni. Proizvodna napaka je nekaj, kar je nastalo pri izdelavi izdelka in zato praviloma prizadene le majhen odstotek izdelkov. Tožnik mora dokazati, da je bila nekje v proizvodnem procesu storjena napaka, ki je povzročila napako, ki je nastala na končnem izdelku. Ta napaka je torej morala povzročiti tožnikove poškodbe.
Neopozoritev primera škode zaradi odgovornosti za izdelek se nekoliko razlikuje od primerov napake pri načrtovanju ali proizvodnji. Nekateri izdelki so sami po sebi nevarni kljub vsem prizadevanjem proizvajalca, da bi jih naredil varne. Čistilni izdelki na primer vsebujejo kemikalije, ki so izjemno nevarne pri vdihavanju ali zaužitju, vendar so potrebne, da izdelek služi svojemu namenu. Za takšne izdelke mora proizvajalec potrošnika ustrezno opozoriti na nevarnosti izdelka. Če ni bilo podanega ustreznega opozorila in se je potrošnik zaradi tega poškodoval, je lahko odgovoren proizvajalec.
V Združenih državah je standard krivde malomarnost. Malomarnost od tožnika zahteva, da dokaže, da tožena stranka – v tem primeru proizvajalec, oblikovalec, dobavitelj ali prodajalec – ni storila tega, kar bi storila razumno preudarna oseba v enakih okoliščinah. Znotraj Evropske unije tožniku ni treba pokazati malomarnosti. Primeri poškodb zaradi odgovornosti za izdelke v Evropski uniji so primeri stroge odgovornosti, kar pomeni, da mora tožnik dokazati le, da je bil poškodovan zaradi izdelka.