Klavir je okrajšava za pianofortes, tako imenovani, ker so tako vsestranski v smislu dinamike. Obstaja šest glavnih mehanizmov, s katerimi klavirji delujejo pri tradicionalnem igranju: pedala, kovinski okvir, zvočna plošča in mostovi, akcija, ohišje in strune. Za vsako višino je na voljo več strun, tri za visoke tone in dve za tenorske note in ena za bas.
Dejanje vključuje ključe, kladiva in kladivni mehanizem. Če udarite po tipki, se mehanizem kladiva premakne in udari po strunah. Mostovi ujamejo vibracije strun in jih prenesejo na zvočno ploščo. Kovinski okvir drži strune v napetosti, ohišje pa ga obdaja.
Tri standardne pedale imajo tri različne učinke na zvok klavirjev. Leva stopalka, včasih imenovana mehka stopalka, deluje na enega od več načinov. Lahko na primer prilagodi kladivo na stran, tako da udari samo po dve visoki struni in eno tenorsko struno, kar je eden od načinov za zmanjšanje zvoka, ali pa premakne kladivo tako, da je bližje strunam, tako da udarec s kladivom je skrajšan. Desni pedal, včasih imenovan glasen pedal, razbremeni strune in jim omogoči neovirano vibriranje. Srednji pedal vpliva tudi na blažilnike in jih dvigne, vendar le na tiste za note, ki se igrajo, ko je pedal vklopljen.
Ko predstava zahteva pripravljen klavir, klavirji delujejo na različne načine. Pripravljeni klavirji so spremenjeni na načine, ki izkoriščajo različne možnosti zvoka, ki jih pri izvajanju sicer ni mogoče doseči. Na pripravljenih klavirjih lahko izvajalec trga, strga ali udari strune neposredno z rokami ali orodjem. Material, kot je papir, se lahko vstavi med ali med strune, kar spremeni učinke.
Pripravljene klavirje je mogoče delno razstaviti in spremeniti resonančni prostor. Druge inštrumente lahko igrate tako, da njihov zvok zadene klavirske strune in povzroči sočutne vibracije. Lahko pa se udari ohišje ali kovinski okvir, kar ustvarja različne druge zvoke.