Manitol je osmotski diuretik, ki se uporablja predvsem za povečanje izločanja urina, kar zmanjša količino tekočine v telesu. Deluje z osmozo, črpa vodo iz celic in v krvni obtok. Ko ta tekočina doseže ledvice, zdravilo deluje tudi kot ledvični vazodilatator, ki preprečuje reabsorpcijo vode in natrija vzdolž ledvičnih tubulov. Manitol, ki prosto kroži znotraj tubulov, zadržuje tekočino, ki se pretvori v urin in se izloči iz telesa. Učinkovito poveča proizvodnjo urina in izpira ledvice.
To zdravilo je koristno pri zdravljenju akutne odpovedi ledvic, glavkoma, edemov in rabdomiolize ter pomaga pri zniževanju ravni intrakranialnega tlaka zaradi travmatskih poškodb, kot so hematomi. To zdravljenje je znano kot osmoterapija z manitolom. Rezultati so le začasni, vendar se zmanjšujejo, ko zdravilo izstopa iz sistema. Ponavljajoča uporaba ima tudi slabše rezultate, ker se bodo celice začele kompenzirati s proizvodnjo idiogenih osmolov. Ti osmoli povečajo toničnost celic in omejujejo osmotski pretok tekočine iz celic.
Manitol, monosaharidna organska spojina, je bel kristalinični prašek, ki se raztopi v vodi za dajanje z injekcijo ali intravensko infuzijo. Pravilno kemično ime je D-manitol (C6H14O6) in ga dajejo zdravstveni delavci z injekcijami v koncentracijah 5 odstotkov, 10 odstotkov, 15 odstotkov in 20 odstotkov ter z intravensko infuzijo v koncentraciji 25 odstotkov.
S povečanjem izločanja urina ta snov pomaga preprečiti zaustavitev ledvic v primerih akutne odpovedi ledvic. Zdravilo lahko zmanjša tudi tlak tekočine pri zdravljenju glavkoma, ki vključuje povišan tlak tekočine v očesu. Lahko se daje tudi za odstranjevanje nekaterih zdravil in strupov iz bolnikovega krvnega sistema, kot so aspirin, barbiturati, bromidi in ogljikov monoksid.
Pri jemanju manitola je treba redno opravljati krvne preiskave za spremljanje delovanja ledvic, vključno z ravnmi kalija in natrija. Bolniki morajo spremljati tudi vnos natrija. Nekateri možni neželeni učinki tega zdravila vključujejo glavobole, zamegljen vid, bolečine v prsnem košu, epileptične napade, slabost, bruhanje in spremembe krvnega tlaka. Če se pojavi katero od teh stanj, se morajo bolniki obrniti na svojega izvajalca oskrbe.
Paziti je treba na spremljanje intravaskularnega volumna. Ko se voda črpa iz celic in vstopi v krvni obtok, se bo celoten volumen cirkulacijskega sistema povečal. Čeprav bi to lahko zmanjšalo viskoznost krvi, izboljšalo pretok in dostavo kisika v nekatere dele telesa, lahko vodi tudi do visokega krvnega tlaka in akutnega kongestivnega srčnega popuščanja.